Kako bodo stranke reševale slovensko zdravstvo, če jih izvolite na oblast
Slovensko zdravstvo se sooča z več težavami, ki predstavljajo problem za celotno družbo, epidemija covida 19 pa je situacijo zgolj dodatno razgalila. Ni presenečenje, da se s področjem zdravstva ukvarja večina političnih strank na samem začetku, med temeljnimi prioritetami.
Med ključne probleme spadajo čakalne vrste, razloge zanje pa gre iskati v pomanjkanju osebja, ki zaradi slabih pogojev odhaja v tujino, zgrešenem sistemu zdravstvenega zavarovanja, kjer sistem ne sledi potrebam bolnika, ampak zdravstveni program načrtuje plansko, nepreglednim čakalnim vrstam in statusom zdravstvenih ustanov. Problem je tudi korupcija v zdravstvu, ki se kaže prek preplačil zdravstvenih pripomočkov, materialov in opreme.
Programi strank so na nekaterih področjih skoraj enotni, na drugih pa v zdravstvo prinašajo različne rešitve. Pregledali smo njihove ključne rešitve ter glede na mesto v programu ocenili tri stvari: kako prioritetno jim je področje, kako konkretni so z rešitvami ter kako obsežno, oziroma celovito pristopajo k problemu.
SDS bi v odpravo čakalnih vrst vključila vse ponudnike zdravstvene dejavnosti. Tudi sicer se zavzemajo za enakopravno obravnavo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, tako javnih kot zasebnih, ki bi se enakopravno potegovali za mesta v zdravstveni mreži, v kolikor zadostujejo standardom, presežne zmogljivosti pa bi lahko ponudili na trgu.
Sistem bi zastavili na podlagi dveh košaric, pri čemer bi se prva krila iz obveznega, druga pa iz dopolnilnega zavarovanja, ki bi bilo prav tako obvezno. ZZZS bi spremenili v pravo zavarovalnico, prek katere bi zavarovanci dobili storitve, za katere so zavarovani, uvedli pa bi tudi novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Pomanjkanje zdravnikov bi naslavljali s stimulativnejšim nagrajevanjem, posebej v odročnejših krajih in dvigom števila vpisnih mest na programe medicine, zdravstvene nege ipd.
Ustanoviti nameravajo neodvisno agencijo, kot del ministrstva za zdravje, ki bo določala normative in cene ter skrbela za nadzor zdravstvenega sistema.
Tudi NSi bi v javno mrežo vključila vse razpoložljive kapacitete, ki bi se morale ravnati po predpisanih pravilih in biti podvržene nadzoru. Koncesije bi odpravili, namesto nje pa uvedli status samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti, zdravnik s tem statusom pa se lahko sam odloči za delo v javnem zavodu, zasebni ustanovi ali se poda na samostojno pot.
Po njihovem načrtu si bo bolnik sam izbral, kje bo zdravljen, poseg pa bo plačala zdravstvena zavarovalnica, ne glede na status ustanove, pri čemer ta zavarovalnica ni nujno ZZZS, saj bi odpravili njegov monopol in omogočili, da zdravstveno zavarovanje ponudi več ponudnikov.
Zdravstvene storitve bi razdelili v tri košarice, prvo bi krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, drugo proračun, tretja pa bi bila dopolnilna, pri čemer bi zavarovalnicam dopustili, da trgu ponudijo različne ponudbe tretje košarice.
Čakalnih vrst bi se lotili še z informacijsko podporo in digitalizacijo, pa tudi z večjim številom zdravnikov, ki bi jih zagotovili s povečanjem števila vpisnih mest v šolskih programih, pridobivanjem zdravnikov iz tujine, posebnimi vzpodbudami za zdravnike, posebej v odročnih krajih, boljšimi pogoji dela ter jasnimi standardi in normativi. Izpolnjevanje le teh je pogoj za dovoljenje delovanja zdravnikov iz javnih ustanov tudi pri zasebnikih.
Ustanovili bi tudi strateški svet za zdravstvo in agencijo za kakovost in standarde v zdravstvu, ki bi bdela tudi nad referenčnimi cenami pri nabavah medicinske opreme. Javno bi objavili tudi rezultate rangiranja različnih zdravstvenih ustanov in tako zagotovili konkurenco.
Socialni demokrati bi odpravili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, novo, povečano košarico pravic pa bi financirali izključno iz prispevka, ki bi bil vezan na dohodke in bi progresivno naraščal glede na dohodke zavezanca. Napovedujejo tudi skrb za nezavarovane osebe, kako, ne izvemo, ZZZS pa bi postavili v jedro sistema slovenskega zdravstva.
Zdravnikom javnih ustanov bi prepovedali prostočasno delovanje v zasebnih ustanovah, bi pa jih stimulirali za dodatno delo v javnih, kjer bi določili nove normative in vzpostavili večjo odgovornost managementa. Z povečanjem sredstev bi se lotili tudi čakalnih vrst in naložb ter vzpostavitve rezervnega sklada za nujne primere.
Družinskim zdravnikom napovedujejo ureditev razmer, prav tako uvedbo agencije za referenčne cene in digitalizacijo. Med prednostne naloge želijo uvrstiti tudi duševno zdravje, posebej mladih. Sredstva za zdravje nameravajo dvigniti s trenutnih 8,3 % BDP na 12 % do leta 2030.
Gibanje Svoboda ima krajši program na področju zdravstva. Napovedujejo dostopnost zdravstvene dokumentacije na spletu za vsakega bolnika. Na kadrovskem področju napovedujejo usposabljanje za dodaten zdravstveni kader s področja duševnega zdravja ter skrb za vstop zdravnikov na trg dela, kjer pa bodo lahko delali na zgolj enem delovišču.
Pri skrajševanju čakalnih vrst stavijo na vse izvajalce, tudi zasebne, o realizaciji programov, glede katerih bi izvajalci dnevno obveščali zdravstveno ministrstvo. Pro bono ambulante bi vključili v javno mrežo, uvedli pa bi tudi urad za pacientove pravice in sklad za nujne primere.
Regulirali bi tudi uporabo konoplje v medicinske namene in alternativno medicino.
V Povežimo Slovenijo menijo, da bi lahko Slovenija postala vozlišče zdravstvene oskrbe za vso Evropo. Pot do tja pa vidijo v krepitvi primarnega zdravstva, telemedicini in povezljivosti različnih informacijskih in drugih sistemov, digitalizaciji in točnejšemu plačevanju storitev.
Državljane bi bolj ozaveščali o zdravem življenjskem slogu, tudi s podporo nevladnih organizacij in temu namenjenem četrtem programu TV Slovenija, Ustanovili bi novo akademsko bolnišnico, s čimer bi ločili rutinske, klinične in akademske dejavnoti v zdravstvu. Vpeljali bi tudi nekrivdno odgovornost zdravnikov, glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa menijo, da je potrebna širša razprava.
Levica bi podobno kot SD ukinila dopolnilno zavarovanje, v javno s še širšo košarico pravic pa vključila vse, tudi tiste, ki zdaj niso vključeni, kar bi financirali z višjimi prispevki, obdavčitvijo prihodkov iz kapitala in višjimi proračunskimi sredstvi.
Čakalne vrste bi reševali z registrom čakalnih dob in s krepitvijo primarne ravni, prepovedali bi nadaljnjo podeljevanje koncesij, zasebniki pa v javnem sistemu nimajo vloge. Pomanjkanje kadra bi reševali z uvozom, več vpisnimi mesti in uzakonitvijo obveze, da zdravnik po opravljeni specializaciji vsaj dvakrat toliko časa, kolikor je specializacija trajala, ostanejo v državnih zdravstvenih ustanovah.
Zdravnikom javnih ustanov bi prepovedali delo v zasebnih klinikah, ZZZS pa naložili, da v 14 dneh najde izbranega zdravnika za vsakogar, ki za to zaprosi. Odpravili bi tudi zdravniško licenco in nadzor nad zdravniki odvzeli zdravniški zbornici ter predali ministrstvu za zdravje.
Brezplačno bi omogočili tudi cepljenja, povsem bi sprostili tudi splav in umetno oploditev. nabav medicinske opreme pa bi se lotili kar z javnim podjetjem, ki bi s trga izrinilo zasebnike.
Lista Marjana Šarca v svojem programu napoveduje Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, optimalno izrabo zdravstvenih kapacitet, dodatna sredstva in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Specializacije bi razpisovali glede na potrebe in ne več, kot je kandidatov, napovedujejo tudi normative, standarde in realne cene, ki bi bile primerljive s tistimi v tujini, kjer bi tudi potekala nabava, v kolikor domači dobavitelji ne bi ponudili ustrezne cene.
Naša dežela pričakuje letno določanje obsega pravic na ZZZS, v javno mrežo pa bi vključili tako javne ustanove kot zasebne izvajalce, če ustrezajo pogojem. ZZZS bi reorganizirali, ustanovili pa bi tudi nadzorno agencijo, ki bi bdela nad odgovornostjo za napake. Povečali bi število mest na medicinski fakulteti, ter zdravnike iskali v tujini. Napovedujejo tudi učinkovit elektronski centraliziran sistem javnega naročanja.
Njihova posebnost je uvedba posebnih programov za otroke in družine ter nabava dodatnih helikopterjev.
Stranka Alenke Bratušek stavi na ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu, ko pa to ne zadošča, stavijo na odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, enako količino denarja pa bi zagotovili skozi prispevke, da javni blagajni ne bi delali škode. Stremijo k povečanju števila družinskih zdravnikov (kako ne izvemo), izboljšanje pogojev dela in ukinitev dvojnih delovišč.
V odpravo čakalnih vrst bi vključili vse vire, z absolutno prednostjo javnih, nato koncesionarjev in šele na koncu zasebnikov. Nabav medicinske opreme bi se lotili centralizirano, s standardizacijo za vse javne zavode.
Vesna, zelena stranka na prvo mesto postavlja pravico do splava, kontracepcije in dostop do storitev za ženske. Menijo, da je potrebna zagotovitev finančnih sredstev (od kod in kako ne izvemo) in kadra, kar bi dosegli s štipendijami za študente medicine in povečanjem števila specializacij. Zagovarjajo transparentno nabavo, ukinitev zdravstvenega zavarovanja, optimizacijo mreže bolnišnic, onemogočanje preskakovanja vrst in posodobitev informacijskega sistema – podrobnejših informacij, kako bodo to dosegli pa v programu ne najdemo.
Med ključne probleme spadajo čakalne vrste, razloge zanje pa gre iskati v pomanjkanju osebja, ki zaradi slabih pogojev odhaja v tujino, zgrešenem sistemu zdravstvenega zavarovanja, kjer sistem ne sledi potrebam bolnika, ampak zdravstveni program načrtuje plansko, nepreglednim čakalnim vrstam in statusom zdravstvenih ustanov. Problem je tudi korupcija v zdravstvu, ki se kaže prek preplačil zdravstvenih pripomočkov, materialov in opreme.
Programi strank so na nekaterih področjih skoraj enotni, na drugih pa v zdravstvo prinašajo različne rešitve. Pregledali smo njihove ključne rešitve ter glede na mesto v programu ocenili tri stvari: kako prioritetno jim je področje, kako konkretni so z rešitvami ter kako obsežno, oziroma celovito pristopajo k problemu.
Slovenska demokratska stranka
SDS bi v odpravo čakalnih vrst vključila vse ponudnike zdravstvene dejavnosti. Tudi sicer se zavzemajo za enakopravno obravnavo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, tako javnih kot zasebnih, ki bi se enakopravno potegovali za mesta v zdravstveni mreži, v kolikor zadostujejo standardom, presežne zmogljivosti pa bi lahko ponudili na trgu.
Sistem bi zastavili na podlagi dveh košaric, pri čemer bi se prva krila iz obveznega, druga pa iz dopolnilnega zavarovanja, ki bi bilo prav tako obvezno. ZZZS bi spremenili v pravo zavarovalnico, prek katere bi zavarovanci dobili storitve, za katere so zavarovani, uvedli pa bi tudi novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Pomanjkanje zdravnikov bi naslavljali s stimulativnejšim nagrajevanjem, posebej v odročnejših krajih in dvigom števila vpisnih mest na programe medicine, zdravstvene nege ipd.
Ustanoviti nameravajo neodvisno agencijo, kot del ministrstva za zdravje, ki bo določala normative in cene ter skrbela za nadzor zdravstvenega sistema.
Več o konkretnejših stališčih stranke SDS najdete na tej povezavi.
Nova Slovenija - krščanski demokrati
Tudi NSi bi v javno mrežo vključila vse razpoložljive kapacitete, ki bi se morale ravnati po predpisanih pravilih in biti podvržene nadzoru. Koncesije bi odpravili, namesto nje pa uvedli status samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti, zdravnik s tem statusom pa se lahko sam odloči za delo v javnem zavodu, zasebni ustanovi ali se poda na samostojno pot.
Po njihovem načrtu si bo bolnik sam izbral, kje bo zdravljen, poseg pa bo plačala zdravstvena zavarovalnica, ne glede na status ustanove, pri čemer ta zavarovalnica ni nujno ZZZS, saj bi odpravili njegov monopol in omogočili, da zdravstveno zavarovanje ponudi več ponudnikov.
Zdravstvene storitve bi razdelili v tri košarice, prvo bi krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, drugo proračun, tretja pa bi bila dopolnilna, pri čemer bi zavarovalnicam dopustili, da trgu ponudijo različne ponudbe tretje košarice.
Čakalnih vrst bi se lotili še z informacijsko podporo in digitalizacijo, pa tudi z večjim številom zdravnikov, ki bi jih zagotovili s povečanjem števila vpisnih mest v šolskih programih, pridobivanjem zdravnikov iz tujine, posebnimi vzpodbudami za zdravnike, posebej v odročnih krajih, boljšimi pogoji dela ter jasnimi standardi in normativi. Izpolnjevanje le teh je pogoj za dovoljenje delovanja zdravnikov iz javnih ustanov tudi pri zasebnikih.
Ustanovili bi tudi strateški svet za zdravstvo in agencijo za kakovost in standarde v zdravstvu, ki bi bdela tudi nad referenčnimi cenami pri nabavah medicinske opreme. Javno bi objavili tudi rezultate rangiranja različnih zdravstvenih ustanov in tako zagotovili konkurenco.
Več o konkretnejših stališčih stranke NSi najdete na tej povezavi.
Socialni demokrati
Socialni demokrati bi odpravili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, novo, povečano košarico pravic pa bi financirali izključno iz prispevka, ki bi bil vezan na dohodke in bi progresivno naraščal glede na dohodke zavezanca. Napovedujejo tudi skrb za nezavarovane osebe, kako, ne izvemo, ZZZS pa bi postavili v jedro sistema slovenskega zdravstva.
Zdravnikom javnih ustanov bi prepovedali prostočasno delovanje v zasebnih ustanovah, bi pa jih stimulirali za dodatno delo v javnih, kjer bi določili nove normative in vzpostavili večjo odgovornost managementa. Z povečanjem sredstev bi se lotili tudi čakalnih vrst in naložb ter vzpostavitve rezervnega sklada za nujne primere.
Družinskim zdravnikom napovedujejo ureditev razmer, prav tako uvedbo agencije za referenčne cene in digitalizacijo. Med prednostne naloge želijo uvrstiti tudi duševno zdravje, posebej mladih. Sredstva za zdravje nameravajo dvigniti s trenutnih 8,3 % BDP na 12 % do leta 2030.
Več o konkretnejših stališčih stranke SD najdete na tej povezavi.
Gibanje svoboda
Gibanje Svoboda ima krajši program na področju zdravstva. Napovedujejo dostopnost zdravstvene dokumentacije na spletu za vsakega bolnika. Na kadrovskem področju napovedujejo usposabljanje za dodaten zdravstveni kader s področja duševnega zdravja ter skrb za vstop zdravnikov na trg dela, kjer pa bodo lahko delali na zgolj enem delovišču.
Pri skrajševanju čakalnih vrst stavijo na vse izvajalce, tudi zasebne, o realizaciji programov, glede katerih bi izvajalci dnevno obveščali zdravstveno ministrstvo. Pro bono ambulante bi vključili v javno mrežo, uvedli pa bi tudi urad za pacientove pravice in sklad za nujne primere.
Regulirali bi tudi uporabo konoplje v medicinske namene in alternativno medicino.
Več o konkretnejših stališčih stranke Gibanje Svoboda najdete na tej povezavi.
Povežimo Slovenijo
V Povežimo Slovenijo menijo, da bi lahko Slovenija postala vozlišče zdravstvene oskrbe za vso Evropo. Pot do tja pa vidijo v krepitvi primarnega zdravstva, telemedicini in povezljivosti različnih informacijskih in drugih sistemov, digitalizaciji in točnejšemu plačevanju storitev.
Državljane bi bolj ozaveščali o zdravem življenjskem slogu, tudi s podporo nevladnih organizacij in temu namenjenem četrtem programu TV Slovenija, Ustanovili bi novo akademsko bolnišnico, s čimer bi ločili rutinske, klinične in akademske dejavnoti v zdravstvu. Vpeljali bi tudi nekrivdno odgovornost zdravnikov, glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa menijo, da je potrebna širša razprava.
Več o konkretnejših stališčih stranke PoS najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.
Levica
Levica bi podobno kot SD ukinila dopolnilno zavarovanje, v javno s še širšo košarico pravic pa vključila vse, tudi tiste, ki zdaj niso vključeni, kar bi financirali z višjimi prispevki, obdavčitvijo prihodkov iz kapitala in višjimi proračunskimi sredstvi.
Čakalne vrste bi reševali z registrom čakalnih dob in s krepitvijo primarne ravni, prepovedali bi nadaljnjo podeljevanje koncesij, zasebniki pa v javnem sistemu nimajo vloge. Pomanjkanje kadra bi reševali z uvozom, več vpisnimi mesti in uzakonitvijo obveze, da zdravnik po opravljeni specializaciji vsaj dvakrat toliko časa, kolikor je specializacija trajala, ostanejo v državnih zdravstvenih ustanovah.
Zdravnikom javnih ustanov bi prepovedali delo v zasebnih klinikah, ZZZS pa naložili, da v 14 dneh najde izbranega zdravnika za vsakogar, ki za to zaprosi. Odpravili bi tudi zdravniško licenco in nadzor nad zdravniki odvzeli zdravniški zbornici ter predali ministrstvu za zdravje.
Brezplačno bi omogočili tudi cepljenja, povsem bi sprostili tudi splav in umetno oploditev. nabav medicinske opreme pa bi se lotili kar z javnim podjetjem, ki bi s trga izrinilo zasebnike.
Več o konkretnejših stališčih stranke Levica najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.
Lista Marjana Šarca
Lista Marjana Šarca v svojem programu napoveduje Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, optimalno izrabo zdravstvenih kapacitet, dodatna sredstva in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Specializacije bi razpisovali glede na potrebe in ne več, kot je kandidatov, napovedujejo tudi normative, standarde in realne cene, ki bi bile primerljive s tistimi v tujini, kjer bi tudi potekala nabava, v kolikor domači dobavitelji ne bi ponudili ustrezne cene.
Več o konkretnejših stališčih stranke LMŠ najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.
Naša dežela
Naša dežela pričakuje letno določanje obsega pravic na ZZZS, v javno mrežo pa bi vključili tako javne ustanove kot zasebne izvajalce, če ustrezajo pogojem. ZZZS bi reorganizirali, ustanovili pa bi tudi nadzorno agencijo, ki bi bdela nad odgovornostjo za napake. Povečali bi število mest na medicinski fakulteti, ter zdravnike iskali v tujini. Napovedujejo tudi učinkovit elektronski centraliziran sistem javnega naročanja.
Njihova posebnost je uvedba posebnih programov za otroke in družine ter nabava dodatnih helikopterjev.
Več o konkretnejših stališčih stranke Naša dežela najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.
Stranka Alenke Bratušek
Stranka Alenke Bratušek stavi na ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu, ko pa to ne zadošča, stavijo na odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, enako količino denarja pa bi zagotovili skozi prispevke, da javni blagajni ne bi delali škode. Stremijo k povečanju števila družinskih zdravnikov (kako ne izvemo), izboljšanje pogojev dela in ukinitev dvojnih delovišč.
V odpravo čakalnih vrst bi vključili vse vire, z absolutno prednostjo javnih, nato koncesionarjev in šele na koncu zasebnikov. Nabav medicinske opreme bi se lotili centralizirano, s standardizacijo za vse javne zavode.
Več o konkretnejših stališčih stranke SAB najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.
Vesna, zelena stranka na prvo mesto postavlja pravico do splava, kontracepcije in dostop do storitev za ženske. Menijo, da je potrebna zagotovitev finančnih sredstev (od kod in kako ne izvemo) in kadra, kar bi dosegli s štipendijami za študente medicine in povečanjem števila specializacij. Zagovarjajo transparentno nabavo, ukinitev zdravstvenega zavarovanja, optimizacijo mreže bolnišnic, onemogočanje preskakovanja vrst in posodobitev informacijskega sistema – podrobnejših informacij, kako bodo to dosegli pa v programu ne najdemo.
Več o konkretnejših stališčih stranke Vesna najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.
Zadnje objave
Španija v vrtincu novih migracij
15. 4. 2026 ob 19:00
Prozorna povolilna servilnost osrednjih medijev
15. 4. 2026 ob 16:57
Noč pred ambulanto: v Borovnici na zdravnico čakali v dolgih vrstah
15. 4. 2026 ob 16:13
Prevare, laži in spletke v hramu demokracije
15. 4. 2026 ob 14:30
Mednarodni denarni sklad znižal pričakovanja od Slovenije
15. 4. 2026 ob 13:23
Ko tožnik tudi sodi
15. 4. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
19 komentarjev
Peter Klepec
Problem je povsem enak kot pri vprasanju “koliko stane dobro kosilo?”
To se je v SLO scasoma dobro resilo. Lahko jeste dobro in niti ne tako drago. Pod pogojem, da gre za privatne gostilne. Vcasih so normalni smrtniki jedli po drzavnih kantinah in to slabo.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Ja, sem slišal prejle na Radiu Ognjišče, da je SDS vlada uredila možnost dviga - plač zdravnikov.
Ampak !
ZELO AKTUALNA ŠALA
ŠALA
Se Vam tu beročim opravičujem. Zdajle nimam časa komentirati ta zanimivi zapis DOMOVINE !
Moja gospa me je namreč pravkar obvestila, da je 150 EVROV - SDS energetskega dodatka zdajle že na mojem NLB TR RAČUNU. Grem takoj dvignit teh 150 evrov, da mi jih L. MESEC in MIHAK. K iz NE-LEVICE s pomočjo kakih odvetnikov tako "nevarnega" videza kot je NPR. ĆEFERIN ml. - ne podržavijo TEH UBOGIH 150 EVROV.
Tudi meni zlovešči še ne politik R. GOLOB -
ŽE NAPOVEDUJE, DA BO SVOJO "SVOBODO" - SVOBODNO SPREMENIL VSE,
kar je nam Slovencem uredil - vrli SDS PREMIER J. Janša.
Saj razumete. Konec ŠALE
L.r.
Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
rasputin
Zanimivo, še nekaj mesecev nazaj, so mnogi kovali slovensko zdravstvo v nebo, češ kako se nesebično bori zoper pandemijo, na opozorila, da je zdravstvo med pandemijo komajda še delovalo, pa so se vrstili zgolj gnevni odzivi.
Pandemija se je nekako unesla, farmako-mediko-tehnokracija ni več v prvem planu, pa še volitve so tu. Zdaj zdravstvo ni več nedotakljiva sveta krava, ki daje posvečeno mleko, temveč goli cesar, ki razkriva vse svoje hibe: dolge čakalne dobe, slabo izkoriščenost kadra in opreme, slabo organizacijo dela, korupcijo in neživljenjsko delujočo zdravstveno zavarovalnico, ZZZS.
Toda čeprav so hibe našega zdravstva očitne, se je treba zavedati, da stojijo za temi hibami močni interesi, ki jih bo težko, če sploh mogoče premagati.
Stajerska2021
Nujno urediti - ne vem, zakaj to že ne počnejo - centralno naročanje materiala potrebnega v zdravstvu. Samo pri naročanju bi zdravstveno dobaviteljsko mafijo prikrajšali za cca 500 milijonov letno. Res pa je, da bi bili "revnejši" tisti, ki v zdravstvu pomagajo pleniti s previsokimi cenami.
Kjer je volja je tudi pot.
Strah je edino v tem, ker je toliko rok v dobaviteljski marmeladi, da jih je iz tega udobja prejemanja težko odstraniti. Gre pa tudi na kirurški način...
Slavec
Mladi zdravniki dobijo po njihovih podatkih 2.000€ bruto, torej bi lahko namesto
za Golobove prihodke 45.000€/mesec plačevali približno 22 zdravnikov.
Vsak zdravnik v osnovnem zdravstvu skrbi za okrog 2000 ljudi.
Janezek iz tretjega razreda osnovne šole je izračunal, kako rešiti zdravstvo:
.
“Ni vsak Slovenec zdravljen, kot se šika;
stodvajset tisoč jih je brez zdravnika.
Bo vsak pregledan - da ne gre po gobe -
če brcnemo v rit vsaj tri ‘Golobe’.”
APMMB2
Slovensko zdravstvo je obtičalo v samoupravnem socializmu. Naj ga primerjam s parno lokomotivo. Kakrkoli želimo na njej narediti, da jo izboljšamo, bo še vedno parna lokomotiva, ki ne more konkurirati električni.
Glavni vzrok , da slovensko zdravstvo ne ustreza potrebam prebivalstva je v tem, da je državno in centralistično,
Imamo okostenele zdravstvene domove, kjer najde zatočišče uravnilovka in brezdelje. Mnogi so tam zaposleni, skoraj nič pa ne deljao in je njihova aktivnost usmerjena v privatne posle.
Zelo podobno je stanje v bolnišnicah. Centralno planska služba naredi načrt in bolnišnice delajo po načrtu in ne po potrebah pacientov.
Edino kar v zdravstvu štima je urgenca. Na urgenci se potrudijo in rešijo primer, vse ostalo pa podleže pravilnikom in letnim ter srednjeročnim planom.
Nad vsem tem pa bdi mafija, ki usmerja zdravstvo tako, da se kar velik del denarja prelije iz zdravstva v privatne žepe.
Zaposleni v zdravstvu niso neumni in vidijo, kaj se vse dogaja, kakšne so nepravilnosti in krivice ter se temu prilagajajo. Slabi zgledi vlečejo in če je nekaj slabo, postane še slabše.
Vsaj nekaj hudih pomanjljivosti je v slovenskem zdravstvu. Pa naj jih navedem:
V primarnem zdravstvu bi morali zdravniki zdraviti, so pa le dispečarji,ki razpošiljajo paciente v specialistične ambulante z napotnicami. Ti tavajo naokoli in zbirajo izvide, ki jih pridobivajo pod šiframi: normalno, nujno, supernujno s predpisanimi roki, ki se potem raztegnejo v neskončnost.
V zdravstvu imamo centralni cenik storitev. Za posamezne storitve je predviden denr. Ko ga porabijo, je konec dejavnosti in počakati je potrebno naslednje leto. Zdravstveno osebje pa v tem času gleda v luft, na napravh se nabira prah, prihranek pa je pri potrošnem materialu, škodo ki nastja pacientom pa se ne meri, saj dokler nisi pacient, statistično nisi del zdravstva.
Potem imamo strogi plačilni red in lestvico, ki je naravnana tako, kot da so zdravniki birokrati, ali pa delavci na tekočem traku. Pa niso. Eni ne delajo skoraj nič in so s plačo zadovoljni, saj po načelu.nihče me ne more tako malo plačati, kolikor malo naredim, se marsikomu splača nič narediti in za to dobiti še plačo.
Potem uvedemo kontrolorje, pa kontrolorje kontrolorjev in tako v neskončnost in vse skupaj gre po samoupravni poti, kjer krog ljudi lepo živi ob minimalni plači in fušariji izven delovnega mestaa in tudi državnega zdravstva.
Potrebno je uvesti plačilo za opravljeno delo ob primernem ceniku tako za opravjeno delo, kot za potrošni material, zdravila in za opremo.
Bolnišnice morajo postati samostojne ustanove in zaslužiti z delom na pa s planom.
Zdravstveno osebje je potrebno ustrezno stimulirati. Vrhunski zdravnili naj bodo vrhunsko plačani. Kdo pa so ti zdravniki naj odločijo pacienti, ne pa plačini razredi in politika, ki zagotavlja svojim priviligirancem položaje z bajnimi plačami. Parviloma imajo direktorji zdravstvenih ustanov dvojno plačo, saj poleg vodstvene delajo še v ambulantah. Za vsako poasbaj dobijo plačo. V drugih poklicih tega ni. Prav ti priviligiranci pa podpirajo javno zdravstvo.
Takšnih in podobnih je v zdravstvu mnogo, preveč, zato mora priti na oblast politika, ki bo takšne anomalije odpravila. Iz priloženih grafov pa je razvidno, kod se upira reformam in zakaj.
Zakonec pa še dejstvo: brez zavarovalnic sezdravstvo ne da reformirati.
Zavarovalnice so tiste, ki plačujejo usluge. Te morajo biti naravnane tako, da plačujejo pošteno opravljeno delo. Danes pa so to planske ustanove, ki skrbijo le za to, da se denar troši za njihovo korist. Tudi na področju zavarovalništva je potrebno narediti red.
Ljubljana
Hm, ce zaposleni v zdravstvu niso neumni, bodo volili SDS ALI NSI. Ne verjamem pa, da zdravstvo tako dobro poznate , kolikor ste o njem zapisali. Primarni zdravnik mora najprej postaviti DIAGNOZO... ni samo birokrat. Itd itd...vlada je ze marsikaj izboljsala, ni vse zanic !
Ljubljana
A se niste uvotovili kdo so levaki ? A nic ne veste o njih od leta 41 dalje ? Jih po zadnjkh 2 letih tud ne poznate, ce ze nic ne.veste za leta nazaj ? Oni bodo zdravstvo uredili ? Ja tako da ne bo vec zdravnikov ? Danes so preko US prepovedali da bi imeli najboljsi zdravniki malo boljse place...kdor verjame laznivim levakom, ni normalen
Zal takih v Slo dalec prevec. So pa tako nasilni kot Rusi...enako divji. Kje se tako svinjajo po tujih plakatih kot tukaj ?
rasputin
Nihče ne bo naredil nič. Vse bo ostalo tako kot je. To so prazne predvolilne obljube, ki so pozabljene takoj po volitvah.
AlojzZ
Ne vem, če je to prava drža, ampak tudi jaz sem pesimist.
Rokc5
Državno zdravstvo, kot ga imamo sedaj bo v primeru neukrepov skrahiralo, če pa se bodo slučajno uvedli kvazi socialistični ukrepi lahko pričakujemo dokončen eksodus mladih zdravnikov iz države. Saj ni treba, da gredo daleč, Trst ter Avstrijska Koroška vabita.
Leta 2022 urejati zdravstvo s prisilo v smislu samoupravljanja pač ne gre. Mogoče bodo predpisovali tudi centralnoplansko višino plač tako kot v socializmu? Hja, mogoče je pa kolaps potreben, da se dokončno vzpostavi javno zdravstvo, kot ga imajo na Zahodu? Zakaj bi jaz iz povečanega davčnega primeža plačeval zastarel zdravstveni sistem, komu na čast???
P.S. najboljše rešitve imata SDS ter NSi.
rasputin
In kakšno zdravstvo imajo na Zahodu? Kolikor vem, imajo zelo različne modele, tako v pogledu lastništva - javno, zasebno - kot v pogledu zdravstvenega zavarovanja.
Rokc5
rasputin: kot ste napisali - imajo mešane modele. Ne pa DRŽAVNO zdravstvo organizirano centralnoplansko kot je to pri nas! Jaz ne zagovarjam izključno privatno zdravstvo temveč JAVNO zdravstvo. Razčistimo še enkrat: Slovensko DRŽAVNO zdravstvo NI enako (!) JAVNO zdravstvo. DRŽAVNO NI sopomenka za JAVNO.
Ljubljana
Bodite raje tiho ket ste navaden manipulator
rasputin
Rokc, In kakšna je razlika med javnim in državnim zdravstvom?
Peter Klepec
Na zahodu je vse javno. Tako drzavno kot privatno.
Ljubljana
Hm, a niso bili levaki na oblasti od 2009 do 2020 ? In kaj so naredili v zdravstvu ? Edino sedanja vlada je ogromno naredila, ker ve da je to nujno in ne blefira. Ce pridejo levaki na oblast, bo narejeno NIC. Skoda besed o NIC.
MEFISTO
Levičarji toliko obljubljalo, da tega ne bi mogla v tako kratkem času realizirati niti stokrat bolj sposobna aktualna vladna koalicija. Če bi se že je pokazala možnost, da bi lahko kaj naredili, pa jih bodo blokirali njihovi ideološki predsodki in pa seveda - provizijski zaslužki.
Shalotka
Zakaj izumljati toplo vodo?? Voli NSi ali SDS in stvar je rešena!! Jaz jim zaupam toliko bolj kolikor levakom ne! V izjemno težkih dveh letih so dokazali da znajo in verjamem, da bodo tudi v zdravstvu naredili preboj v urejenost in večjo pravičnost! Ti ljudje niso koruptivni, če pa kdaj bodo, jih odslovimo z oblasti!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.