Kako bodo stranke reševale slovensko zdravstvo, če jih izvolite na oblast

Vir foto: Flickr
Slovensko zdravstvo se sooča z več težavami, ki predstavljajo problem za celotno družbo, epidemija covida 19 pa je situacijo zgolj dodatno razgalila. Ni presenečenje, da se s področjem zdravstva ukvarja večina političnih strank na samem začetku, med temeljnimi prioritetami.

Med ključne probleme spadajo čakalne vrste, razloge zanje pa gre iskati v pomanjkanju osebja, ki zaradi slabih pogojev odhaja v tujino, zgrešenem sistemu zdravstvenega zavarovanja, kjer sistem ne sledi potrebam bolnika, ampak zdravstveni program načrtuje plansko, nepreglednim čakalnim vrstam in statusom zdravstvenih ustanov. Problem je tudi korupcija v zdravstvu, ki se kaže prek preplačil zdravstvenih pripomočkov, materialov in opreme.

Programi strank so na nekaterih področjih skoraj enotni, na drugih pa v zdravstvo prinašajo različne rešitve. Pregledali smo njihove ključne rešitve ter glede na mesto v programu ocenili tri stvari: kako prioritetno jim je področje, kako konkretni so z rešitvami ter kako obsežno, oziroma celovito pristopajo k problemu. 

Slovenska demokratska stranka




SDS bi v odpravo čakalnih vrst vključila vse ponudnike zdravstvene dejavnosti. Tudi sicer se zavzemajo za enakopravno obravnavo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, tako javnih kot zasebnih, ki bi se enakopravno potegovali za mesta v zdravstveni mreži, v kolikor zadostujejo standardom, presežne zmogljivosti pa bi lahko ponudili na trgu.

Sistem bi zastavili na podlagi dveh košaric, pri čemer bi se prva krila iz obveznega, druga pa iz dopolnilnega zavarovanja, ki bi bilo prav tako obvezno. ZZZS bi spremenili v pravo zavarovalnico, prek katere bi zavarovanci dobili storitve, za katere so zavarovani, uvedli pa bi tudi novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Pomanjkanje zdravnikov bi naslavljali s stimulativnejšim nagrajevanjem, posebej v odročnejših krajih in dvigom števila vpisnih mest na programe medicine, zdravstvene nege ipd.

Ustanoviti nameravajo neodvisno agencijo, kot del ministrstva za zdravje, ki bo določala normative in cene ter skrbela za nadzor zdravstvenega sistema.

Več o konkretnejših stališčih stranke SDS najdete na tej povezavi.

Nova Slovenija - krščanski demokrati




Tudi NSi bi v javno mrežo vključila vse razpoložljive kapacitete, ki bi se morale ravnati po predpisanih pravilih in biti podvržene nadzoru. Koncesije bi odpravili, namesto nje pa uvedli status samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti, zdravnik s tem statusom pa se lahko sam odloči za delo v javnem zavodu, zasebni ustanovi ali se poda na samostojno pot.

Po njihovem načrtu si bo bolnik sam izbral, kje bo zdravljen, poseg pa bo plačala zdravstvena zavarovalnica, ne glede na status ustanove, pri čemer ta zavarovalnica ni nujno ZZZS, saj bi odpravili njegov monopol in omogočili, da zdravstveno zavarovanje ponudi več ponudnikov.

Zdravstvene storitve bi razdelili v tri košarice, prvo bi krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, drugo proračun, tretja pa bi bila dopolnilna, pri čemer bi zavarovalnicam dopustili, da trgu ponudijo različne ponudbe tretje košarice.

Čakalnih vrst bi se lotili še z informacijsko podporo in digitalizacijo, pa tudi z večjim številom zdravnikov, ki bi jih zagotovili s povečanjem števila vpisnih mest v šolskih programih, pridobivanjem zdravnikov iz tujine, posebnimi vzpodbudami za zdravnike, posebej v odročnih krajih, boljšimi pogoji dela ter jasnimi standardi in normativi. Izpolnjevanje le teh je pogoj za dovoljenje delovanja zdravnikov iz javnih ustanov tudi pri zasebnikih.

Ustanovili bi tudi strateški svet za zdravstvo in agencijo za kakovost in standarde v zdravstvu, ki bi bdela tudi nad referenčnimi cenami pri nabavah medicinske opreme. Javno bi objavili tudi rezultate rangiranja različnih zdravstvenih ustanov in tako zagotovili konkurenco.

Več o konkretnejših stališčih stranke NSi najdete na tej povezavi.

Socialni demokrati




Socialni demokrati bi odpravili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, novo, povečano košarico pravic pa bi financirali izključno iz prispevka, ki bi bil vezan na dohodke in bi progresivno naraščal glede na dohodke zavezanca. Napovedujejo tudi skrb za nezavarovane osebe, kako, ne izvemo, ZZZS pa bi postavili v jedro sistema slovenskega zdravstva.

Zdravnikom javnih ustanov bi prepovedali prostočasno delovanje v zasebnih ustanovah, bi pa jih stimulirali za dodatno delo v javnih, kjer bi določili nove normative in vzpostavili večjo odgovornost managementa. Z povečanjem sredstev bi se lotili tudi čakalnih vrst in naložb ter vzpostavitve rezervnega sklada za nujne primere.

Družinskim zdravnikom napovedujejo ureditev razmer, prav tako uvedbo agencije za referenčne cene in digitalizacijo. Med prednostne naloge želijo uvrstiti tudi duševno zdravje, posebej mladih. Sredstva za zdravje nameravajo dvigniti s trenutnih 8,3 % BDP na 12 % do leta 2030.

Več o konkretnejših stališčih stranke SD najdete na tej povezavi.

Gibanje svoboda




Gibanje Svoboda ima krajši program na področju zdravstva. Napovedujejo dostopnost zdravstvene dokumentacije na spletu za vsakega bolnika. Na kadrovskem področju napovedujejo usposabljanje za dodaten zdravstveni kader s področja duševnega zdravja ter skrb za vstop zdravnikov na trg dela, kjer pa bodo lahko delali na zgolj enem delovišču.

Pri skrajševanju čakalnih vrst stavijo na vse izvajalce, tudi zasebne, o realizaciji programov, glede katerih bi izvajalci dnevno obveščali zdravstveno ministrstvo. Pro bono ambulante bi vključili v javno mrežo, uvedli pa bi tudi urad za pacientove pravice in sklad za nujne primere.

Regulirali bi tudi uporabo konoplje v medicinske namene in alternativno medicino.

Več o konkretnejših stališčih stranke Gibanje Svoboda najdete na tej povezavi.

Povežimo Slovenijo




V Povežimo Slovenijo menijo, da bi lahko Slovenija postala vozlišče zdravstvene oskrbe za vso Evropo. Pot do tja pa vidijo v krepitvi primarnega zdravstva, telemedicini in povezljivosti različnih informacijskih in drugih sistemov, digitalizaciji in točnejšemu plačevanju storitev.

Državljane bi bolj ozaveščali o zdravem življenjskem slogu, tudi s podporo nevladnih organizacij in temu namenjenem četrtem programu TV Slovenija,  Ustanovili bi novo akademsko bolnišnico, s čimer bi ločili rutinske, klinične in akademske dejavnoti v zdravstvu. Vpeljali bi tudi nekrivdno odgovornost zdravnikov, glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa menijo, da je potrebna širša razprava.

Več o konkretnejših stališčih stranke PoS najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.

Levica




Levica bi podobno kot SD ukinila dopolnilno zavarovanje, v javno s še širšo košarico pravic pa vključila vse, tudi tiste, ki zdaj niso vključeni, kar bi financirali z višjimi prispevki, obdavčitvijo prihodkov iz kapitala in višjimi proračunskimi sredstvi.

Čakalne vrste bi reševali z registrom čakalnih dob in s krepitvijo primarne ravni, prepovedali bi nadaljnjo podeljevanje koncesij, zasebniki pa v javnem sistemu nimajo vloge. Pomanjkanje kadra bi reševali z uvozom, več vpisnimi mesti in uzakonitvijo obveze, da zdravnik po opravljeni specializaciji vsaj dvakrat toliko časa, kolikor je specializacija trajala, ostanejo v državnih zdravstvenih ustanovah.

Zdravnikom javnih ustanov bi prepovedali delo v zasebnih klinikah, ZZZS pa naložili, da v 14 dneh najde izbranega zdravnika za vsakogar, ki za to zaprosi. Odpravili bi tudi zdravniško licenco in nadzor nad zdravniki odvzeli zdravniški zbornici ter predali ministrstvu za zdravje.

Brezplačno bi omogočili tudi cepljenja, povsem bi sprostili tudi splav in umetno oploditev. nabav medicinske opreme pa bi se lotili kar z javnim podjetjem, ki bi s trga izrinilo zasebnike.

Več o konkretnejših stališčih stranke Levica najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.

Lista Marjana Šarca




Lista Marjana Šarca v svojem programu napoveduje Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, optimalno izrabo zdravstvenih kapacitet, dodatna sredstva in  ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Specializacije bi razpisovali glede na potrebe in ne več, kot je kandidatov, napovedujejo tudi normative, standarde in realne cene, ki bi bile primerljive s tistimi v tujini, kjer bi tudi potekala nabava, v kolikor domači dobavitelji ne bi ponudili ustrezne cene.

Več o konkretnejših stališčih stranke LMŠ najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.

Naša dežela




Naša dežela pričakuje letno določanje obsega pravic na ZZZS, v javno mrežo pa bi vključili tako javne ustanove kot zasebne izvajalce, če ustrezajo pogojem. ZZZS bi reorganizirali, ustanovili pa bi tudi nadzorno agencijo, ki bi bdela nad odgovornostjo za napake. Povečali bi število mest na medicinski fakulteti, ter zdravnike iskali v tujini. Napovedujejo tudi učinkovit elektronski centraliziran sistem javnega naročanja.

Njihova posebnost je uvedba posebnih programov za otroke in družine ter nabava dodatnih helikopterjev.

Več o konkretnejših stališčih stranke Naša dežela najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.

Stranka Alenke Bratušek




Stranka Alenke Bratušek stavi na ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu, ko pa to ne zadošča, stavijo na odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, enako količino denarja pa bi zagotovili skozi prispevke, da javni blagajni ne bi delali škode. Stremijo k povečanju števila družinskih zdravnikov (kako ne izvemo), izboljšanje pogojev dela in ukinitev dvojnih delovišč.

V odpravo čakalnih vrst bi vključili vse vire, z absolutno prednostjo javnih, nato koncesionarjev in šele na koncu zasebnikov. Nabav medicinske opreme bi se lotili centralizirano, s standardizacijo za vse javne zavode.

Več o konkretnejših stališčih stranke SAB najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.




Vesna, zelena stranka na prvo mesto postavlja pravico do splava, kontracepcije in dostop do storitev za ženske. Menijo, da je potrebna zagotovitev finančnih sredstev (od kod in kako ne izvemo) in kadra, kar bi dosegli s štipendijami za študente medicine in povečanjem števila specializacij. Zagovarjajo transparentno nabavo, ukinitev zdravstvenega zavarovanja, optimizacijo mreže bolnišnic, onemogočanje preskakovanja vrst in posodobitev informacijskega sistema – podrobnejših informacij, kako bodo to dosegli pa v programu ne najdemo.

Več o konkretnejših stališčih stranke Vesna najdete v našem Vodniku po volilni izbiri.


KOMENTAR: Peter Merše
Od konkretnih idej do floskul, od realnosti do socializma
Vse stranke si želijo pridobiti zdravnike, a le redke imajo konkretne ideje, kako bi to naredile. Med resnejše ideje se uvršča povečevanje razpisnih mest za zdravstvene programe, pa tudi boljši pogoji dela, ki bi v Slovenijo pripeljali zdravnike iz tujine. Tukaj pomembno vlogo igrajo plače, kjer vidijo pri SDS in NSi konkretne rešitve v razbremenitvah, vztrajanje v javnem plačnem sistemu Levice pa ni ravno stimulacija. Pri zagotavljanju košarice storitev in sredstev ima konkreten predlog NSi z zavarovalnicami, SAB bi pobrala višje prispevke, SD in Levica pa višje davke, ker bi višje stroške financirali iz proračuna. Pogosto poudarjajo tudi vključevanje zdaj nevključenih, pri čemer pa ni jasno, kako nameravajo to storiti – bodo prisilili k plačevanju, bo nevključenim zavarovanje plačevala država – ker pri tem se pojavlja vprašanje, zakaj bi kdo sploh še plačeval? Zanimivi so predlogi glede digitalizacije, denimo dostopnost dokumentacije na spletu (Gibanje Svoboda, ali telemedicina (Povežimo Slovenijo). Na levem polu dajejo večji poudarek tudi duševnemu zdravju, ki je na desni malo bolj v ozadju. Več levih strank, med drugim, zanimivo, tudi Vesna, kjer je poudarek na zelenem, pa izrazito agresivno poudarjajo tudi splav. Če desni pol omogoča več svobode in konkurence, stranke, bolj kot gredo proti levi, svobodo omejujejo s poudarjanjem zgolj državnih bolnišnic, Levica pa bi v njih zdravnike zadrževala kar prisilno, vsaj dvakratni čas njihove specializacije. Utopično je tudi pričakovati, da bo ZZZS našel zdravnika v 14-dneh, če je teh premalo, s preobremenjevanjem zdravnikov pa utegnemo doseči nasprotni učinek – izgorelost in manj zanimanja za zdravniški poklic, ki bi zaradi sorazmerno visokih davkov pod Levico tudi finančno stagniral.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike