Kaj urednikom, ki so se obrnili na javnost, svetuje medijski strokovnjak iz Nemčije

Rok Čakš
Dvaindvajset urednikov slovenskih medijev se je v pismu obrnilo na javnost, v katerem obljubljajo, da ne bodo klonili pod pritiski, kakršne nanje izvaja aktualna oblast. 

V kakšnem smislu je politično-medijska vojna, v katero so se zapletli, zanje lahko osvobajajoča, pa pišemo v uredniškem komentarju. 

Podpisani uredniki na začetku pisma zatrjujejo, da se zavedajo pomembnosti in kritičnosti aktualnega trenutka pandemije, ki pomeni globalno zdravstveno, socialno, gospodarsko krizo generacije. Zmaga nad virusom je skupna odgovornost, ki jo lahko prinese le kolektivna akcija družbe. "Če kdaj, se moramo biti sedaj sposobni pogovarjati in pogovoriti o sebi, sicer bodo posledice strašljive in bodo nepopravljivo prizadele generacije, ki prihajajo," pišejo.

"Mediji, novinarji in uredniki, ki v njih delamo, in drugi soustvarjalci medijskih vsebin se svoje vloge, odgovornosti z vso globino in brutalnostjo krize zavedamo in v skladu s tem opravljamo in bomo opravili naš del naloge," trdijo in dodajajo, da so prepričani, da so v zadnjih mesecih ljudje preko njih lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19.

Še naprej pravijo, da se zavedajo izjemnosti časa, in za njih šteje le resnica. "Ozaveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih dvomljivih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo. Prepričani smo, da smo ga v zadnjih mesecih opravili dobro, po najboljših močeh."

Zavedajo se, da glede na koronavirusne razmere, v kateri se je Slovenija znašla, niso nikakršna izjema. "Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del »nove normalnosti«: v nivoju komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo."

V primerljivih demokratičnih državah namreč po njihovih besedah vladajoči poteze, odločitve, ukrepe večinoma konsistentno, strpno in razumljivo utemeljujejo in usklajeno osmišljajo. A "redkokje oblasti tako intenzivno posegajo na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze, navkljub deklarativni osredotočenosti prav na spopadanje s krizo. In, ne nazadnje, redkokje v EU so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade."

Kot zapišejo, je seznam vseh tovrstnih incidentov, ki so po njihovem mnenju prebili vse meje sprejemljivega in ne koristijo nikomur, razen morda zelo partikularnim političnim interesom, dokumentiran in o njih so bile obveščene tudi vse reprezentativne in relevantne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva. Prav v slednjem vidijo eno od ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve.

Pritiski otežujejo kakovostno novinarsko delo


Podpisani uredniki nadalje ugotavljajo, da so posledice obračunavanja z mediji za vse družbo uničujoče: "Takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov."

Kot poudarjajo, so mediji krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti, dolgo časa vzdrževanega nestrateškega in neodgovornega medijskega lastništva, evropsko neprimerljive, zastarele medijske zakonodaje, finančnih in kadrovskih zagat.

"V takšnih razmerah pritiski oblasti, s katerimi se nas večina sooča tedensko, če že ne dnevno, pomenijo dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo. Ne bežimo pred kritiko, tudi ostro ne, ne zanikamo, da delamo tudi napake."

Po njihovo pa je ravno kriza poudarila neizpodbitno dejstvo, da državljani kakovostno novinarstvo potrebujejo in sodeč po raziskavah po njem tudi intenzivno posegajo. "Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo vedenje, razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti in žal nemalokrat smrtonosnosti bistveno slabše." A ne kriza ne karkoli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij, še zapišejo.

Na koncu obljubljajo, da pod pritiski ne bodo klonili, ne bodo spreminjali "resnicoljubne in javnosti zavezane drže". "Celotno energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. To bi moral biti cilj vlade. Je pa v interesu vseh nas kot družbe," zaključujejo svoje pisanje.

Odziv premierja Janše: kdaj so si naložili aplikacijo #OstaniZdrav?


Na pismo dvaindvajsetih urednikov se je v dveh tvitih odzval tudi Janez Janša. Najprej je zapisal: "Ko 22 oseb, nekateri celo z univ. izobrazbo, trdi, da so se jenuli, moderndorferji, čordići, fajonove, ribičeve, štruklji in ostali rušitelji priporočil @vladaRS in @NIJZ_pr promovirali sami. Ne na @RTV_Slovenija @TarcaRTVSLO @POP_TVprogram @STA_novice ipd., ampak v Cicibanu?"

nato pa še dodal spodnji tvit s seznamom podpisnikov:









KOMENTAR: Rok Čakš
Janševa brca je za podpisane urednike lahko tudi osvobajajoča
Mediji, ki so se, praktično od prvega dne prevzema oblasti, spustili v vojno z novo desnosredinsko vlado, nedvomno čutijo njene posledice. Ob tovrstnih spopadih Janševi niso znani po kakšnih nežnih in prefinjenih prijemih ter pogosto ne izbirajo sredstev, tudi ko gre za ad hominem diskreditacijo. Pa vendar je treba še enkrat povedati, da so besedni spopadi na Twitterju in drugje le dimna zavesa za vprašanje obsežnega državnega financiranja teh medijev, ki ga odpira ta vlada. Med "nahrbtnikom težav iz preteklosti", ki so jih mediji prinesli v to krizo, so uredniki zamolčali bistvenega. Da so mnogi izmed medijev, katerim urednikujejo, v zadnjih letih zdrsnili v nezdravo finančno odvisnost od raznovrstnih državnih virov (množičnih naročnin državnih organov in celo javne RTV, oglaševanja s strani le-teh in državnih podjetij, zavodov itd.). S tem pa so, drugače povedano, zdrsnili v naročje vladajoče politike, ki jim te pipice bodisi odpira, bodisi zapira. In dejstvo je, da medijem podpisanih urednikov te kanale odpira leva politika in zapira desna politika, kar ima bistven vpliv na (ne)odvisnost njihovega poročanja, saj po letih udobja brez državnega denarja na trgu enostavno niso več sposobni preživeti. To je poglavitni razlog za nujo, s katero na vsak način skušajo zrušiti Janševo vlado. Ideologija je tu drugotnega pomena. In tu je jedro problema in vzvod učinkovitosti "pritiskov na medije", ki jih lahko vrši ta ali ona oblast. Kot je neposredno in za slovensko medijsko sceno tako aktualno razložil predsednik Zveze nemških časopisnih založnikov, Mathias Döpfner, sta za neodvisno novinarstvo bistvena zasebno financiranje in vzdržen poslovni model. kot pravi, neodvisno novinarstvo zahteva stalno iskanje ravnovesja med bližino in distanco do centrov moči. Novinarji morajo po eni strani biti blizu politikov, oziroma političnega dogajanja, a hkrati ga morajo biti sposobni presojati s potrebne distance. “Obe točki sta pomembni, a kar se tiče financiranja zasebnih medijev, moramo biti od državnih institucij oddaljeni kolikor je mogoče,” je nedavno zapisal. In prav tako je dejstvo, da velika večina medijev, katerih uredniki so podpisniki, od državnih institucij niso oddaljeni kolikor je mogoče. Saj ne, da te ne bi smele imeti naročenega kakšnega izvoda in kdaj izvesti kakšne oglaševalske akcije. A če hočejo biti mediji resnično neodvisni od politike ter imuni na njene pritiske, morajo biti sposobni na trgu preživeti tudi brez tovrstnih virov. In če to apliciramo na RTV Slovenija, ki ima vendarle poseben status, mora biti sposobna svoje poslanstvo opravljati, brez da pred politiki vsakih nekaj let klečeplazi za dvig RTV prispevka. V tem smislu je zagotovilo dvaindvajsetih urednikov, da pod pritiski ne bodo klonili, pomirjujoče. To si je v dani situaciji edino smiselno razlagati tako, da bodo mediji, katere vodijo, svoje poslovne modele prilagodili do te mere, da bodo na slovenskem medijskem trgu preživeli ne glede na to, v kakšnem odnosu so do vladajoče politike. Če je tako, bo medijska vojna, v katero so se tako brutalno zapletli, zanje in slovensko medijsko krajino imela tudi pozitivne posledice. Če pa rešitev njihovega problema vidijo zgolj v tem, da se desnosredinska vlada čim prej zruši, in jim poslovni model z ohranjanjem starih praks rešuje nova-stara, leva politična oblast, je to zgolj zatiskanje oči pred dejstvom, da od politike že zdavnaj niso več tako neodvisni, kot radi trdijo. Če bodo to sporočilo v dani situaciji znali prepoznati, se bodo Janši čez nekaj let po tihem lahko zahvalili, da jih je brcnil iz cone udobja, kot odgovorna mama iz hiše brcne svojega otroka, če si stanovanjski problem v "hotelu mama" rešuje še v svojih poznih dvajsetih in tridesetih. Resda je na začetku boleče, a v končni fazi osvobajajoče. To vemo tisti uredniki, ki nas med podpisniki ni, oziroma, verjetno z razlogom, k podpisu javnega pisma niti nismo bili povabljeni. Tisti, katerih obstanek na medijskem trgu ni odvisen od tega, ali nam vlada Janša, Tonin, Šarec, Fajonova ali Mesec. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Pisma bralcev kot poligon za ustvarjanje javnega mnenja – kdo v resnici drži pero?
  • 12. 03. 2026
Nova pričevanja: Rok Hodej: Oseba, ki jo Golob zaposli v Gen-i, Golobu dolguje uslugo
  • 12. 03. 2026
Posnetki podrobno (2): Rok Hodej pojasni, kaj se lahko zgodi s podjetji, ki Golobovi vladi odrečejo podporo
  • 13. 03. 2026