Kaj si lahko obetamo od nove skupne platforme EU za nakup plina?

Načrt REPowerEU je očitno obrodil sadove. Do februarja 2023 je EU iz Rusije uvozila le 500 milijonov kubičnih metrov plina (v primerjavi s 155 milijardami kubičnih metrov leta 2021), cene plina pa so padle pod 50 EUR/MWh (300 EUR/MWh avgusta 2022).

Vendar je to delno opravljena misija, saj bi se EU po podatkih Mednarodne agencije za energijo pozimi 2023-2024 še vedno lahko soočila s primanjkljajem 30 milijard kubičnih metrov potreb po plinu.

Nova platforma za skupni nakup

Evropska komisija je pred kratkim objavila prvi poziv podjetjem za skupen nakup plina na mednarodnih trgih prek platforme EU Energy AggregateEU. Države članice morajo združiti povpraševanje po količini plina, ki ustreza vsaj 15 % njihovih obveznosti polnjenja skladišč, kar predstavlja približno 13,5 milijarde kubičnih metrov plina na leto.

Glede na skupno povpraševanje po plinu v EU, ki znaša približno 360 milijard kubičnih metrov, se zdi minimalna zahtevana skupna količina majhna. Drugače povedano, skladišča plina v EU morajo biti do novembra 2023 napolnjena do 90 %, medtem ko v povprečju zimsko skladiščenje plina pokriva 25–30 % celotne porabe plina v EU.

Poziv podjetjem k skupnemu nakupu plina je korak v smeri odločenosti EU, da izkoristi svojo gospodarsko težo na svetovnih trgih. Platforma je bila namreč ustanovljena za skupni takojšnji nakup plinovodnega plina in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) ter vodika na daljši rok. Namesto novega specializiranega organa se platforma imenuje mehanizem, delovna skupina, instrument in storitev. Novi dokument prvič obravnava politične, pravne in institucionalne vidike nove platforme, da bi bolje razumeli njeno vlogo v okviru projekta REPowerEU in evropskega zelenega dogovora.

Po mnenju Evropske komisije, ki je jasno povedala, da bodo za kakršno koli sklepanje pogodb o dobavi plina skrbela izključno vključena podjetja zunaj mehanizma združevanja, pogodbe o dobavi pa ne bo podpisovala niti Evropska komisija niti Prisma, največja platforma za rezervacijo zmogljivosti za storitve prenosa plina v EU.

Sedanji modeli, predlagani za način delovanja platforme (osrednji kupci in pooblaščenci za nakup), so ublažili nekatere protimonopolne pomisleke, ki jih je sprva izražal energetski trg. Vendar bi morala podjetja pred začetkom dejavnosti platforme opraviti lastno oceno izpostavljenosti protimonopolnim pravilom.

Uvoz iz Rusije je treba nadomestiti

Močno zmanjšanje uvoza plina iz Rusije pomeni, da mora EU povečati uvoz plina od drugod, predvsem utekočinjenega zemeljskega plina (+ 50 milijard kubičnih metrov) in plina iz plinovodov (+ 10 milijard kubičnih metrov ali več). Plinovodi iz Norveške, Alžirije in Azerbajdžana dobavljajo plin do skoraj največje zmogljivosti, medtem ko največji uvoz utekočinjenega zemeljskega plina prihaja iz Katarja, Nigerije in Združenih držav.

Kot primer dela platforme je bil omenjen dogovor med ZDA in EU o dobavi dodatnih 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina leta 2022 in 50 milijard kubičnih metrov do leta 2030. Vendar pa udeležba platforme pri mednarodnem doseganju ciljev ostaja nejasna, tudi zato, ker si države članice prizadevajo za lastne plinske dogovore s tretjimi državami.

Še eno področje, ki ga je treba dodatno raziskati, je učinkovita uporaba plinske infrastrukture EU v okviru platforme, ki vključuje čim večjo absorpcijo uvoza plina, usklajeno delovanje na področju skladiščenja plina in opredelitev potreb po infrastrukturi. V ta namen se platforma, vključno z njenimi regionalnimi skupinami, sooča z izzivom nadgradnje (in izogibanja prekrivanju) obstoječih usklajevalnih struktur, kot so koordinacijska skupina za plin, ENTSO-G in skupine na visoki ravni za regionalno oceno energetske infrastrukture.

Kratkoročno se zdi, da je dodana vrednost platforme priložnost za manjša podjetja, da pridobijo dostop do novih dobaviteljev plina s pomočjo skupne tržne moči EU, predvsem s pomočjo osrednjih kupcev ali pooblaščencev za nakup. Poleg tega je mehanizem združevanja odprt za Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in Zahodni Balkan.

Vloga zemeljskega plina v prihodnosti

Evropska komisija si prizadeva za stabilno dobavo zemeljskega plina in hkrati za to, da ne bi ogrozila dolgoročnih ciljev dekarbonizacije v skladu z evropskim podnebnim zakonom. Memorandum o soglasju o izvozu plina med Egiptom, Izraelom in EU je bil na primer dopolnjen z izjavo EU in Egipta o skupnem delovanju v okviru sredozemskega partnerstva za vodik.

Neizogibno se pojavljajo nekatera temeljna vprašanja: kakšna je vloga zemeljskega plina pri energetskem prehodu v okviru načrta REPowerEU? Ali bo platforma lahko vplivala na energetsko politiko ali na nov pristop h konkurenčnemu pravu EU?

Morda se poraja še eno vprašanje, ki je verjetno še bolj pereče in zaskrbljujoče. Ali začasna narava tako imenovane solidarnostne uredbe pomeni, da je začasno tudi načelo solidarnosti EU, na katerem temeljijo številni ukrepi načrta REPowerEU, vključno s platformo?