Ko se zagovornik načela enakosti izogne odgovornosti

O njem se je bralec pozanimal pri umetni inteligenci, ki je zapisala: »Aljoša Gadžijev je filozof, sociolog kulture in komentator, ki občasno sodeluje v javnih razpravah in civilnodružbenih iniciativah (denimo pri delovanju Inštituta 8. marec). Poklicno je deloval na področju centra za socialno delo, s svojimi družbeno-političnimi komentarji pa je večkrat kritičen do delovanja desnega političnega pola.« Dejaven je bil v organizaciji LGBTIQ+ Legebitra in marljivo objavlja na spletnih družbenih omrežjih, kjer se predstavlja kot »antijanšist«, prihajajoči vladi pa pripisuje »fašistoidno, domobransko agendo« (slika 1), kar podkrepi s kakšno zgovorno grafiko (slika 2). Očitno je (bil) pristaš ali član stranke Levica, ki se je nazadnje pridružil še bolj skrajnim Kordiševim socialistom.«

Po vseh teh informacijah se bralcu še okrepi dvom v objektivnost presoje s strani urada zagovornika načela enakosti.

Odgovor zagovornika na naše novinarsko vprašanje

Zagovornik načela enakosti (zagovornik) je prejel »predlog za obravnavo diskriminacije« s podpisanim g. ... (ime je znano uredništvu). Zadevo je zagovornik na podlagi splošnega pregleda vsebine pisanja uvrstil v postopek svetovanja, saj prejeti »predlog« ni vseboval informacij, ki bi nakazovale, da je uvedba postopka ugotavljanja diskriminacije smiselna oziroma možna.

Zagovornik je v omenjenem primeru ukrepal na podlagi svoje pristojnosti iz četrte alineje 21. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki pravi, da zagovornik »zagotavlja neodvisno pomoč diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v smislu svetovanja in pravne pomoči strankam v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo«.

V tem postopku svetovanja je samostojni svetovalec zagovornika, ki mu je bila zadeva dodeljena v obravnavo, preučil vsebino prejetega sporočila in pripravil pisno pojasnilo, s katerim razpolagate, in vsebuje vse bistvene informacije o tem, kdaj zagovornik začne postopek ugotavljanja diskriminacije. V konkretnem primeru je bilo ocenjeno, da pogoji za to niso izpolnjeni. Zagovornik ima z namenom preprečevanja morebitnih napak pri nudenju svetovanja posameznikom vzpostavljen tak sistem dela, da pisna pojasnila vedno pregledata še dva sodelavca zagovornika. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru.

Očitkov posameznika na račun po njegovem neuravnoteženega poročanja RTV Slovenija samostojni svetovalec zagovornika ni »zavrnil«, ampak pojasnil, da so očitki presplošni (beseda pavšalen po razlagi SSKJ pomeni prav to – »posplošen«, »približno podan«, gl. https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=pav%C5%A1alen), da bi jih bilo mogoče obravnavati v konkretnem (upravnem) postopku ugotavljanja diskriminacije.

Gospodu je bilo posebej natančno pojasnjeno, da je bistven pogoj za začetek postopka ugotavljanja diskriminacije opredelitev osebne okoliščine, zaradi katere meni, da je (bil) diskriminiran: »Da bi zagovornik zadevo sploh lahko natančneje proučil, bi morali vsebinsko natančno predstaviti navedena ideološko-politična oz. svetovnonazorska prepričanja (npr. z vidika ekonomskih in socialno-moralnih komponent). Ta pa bi potem morala prestati še (zgoraj) Graingerjev test legitimnostno-legalne pripoznavnosti določenega prepričanja kot osebne okoliščine po ZVarD«.

Tega zagovornik ne more in ne sme storiti sam, pač pa je to na strani prijavitelja oz. žrtve diskriminacije. So pa zagovornikovi svetovalci na voljo za dodatno pomoč tudi pri tem. Ker je omenjeni gospod zagovornikovemu pisnemu pojasnilu ugovarjal (6. 6. 2026) in prosil za osebni sprejem, na katerem bi svoje trditve dodatno pojasnil, mu bomo to seveda omogočili tako kot vsem. Ker nas je obvestil tudi, da s strani RTV Slovenija ni dobil odziva na njegovo pritožbo, kar mu je samostojni svetovalec zagovornika sicer neobvezno svetoval, bomo pri varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija preverili, zakaj mu na pritožbo niso odgovorili.

V vprašanju navajate eno od več zagovornikovih nalog in pristojnosti iz 21. člena ZVarD, in sicer da zagovornik »opravlja neodvisne raziskave o položaju oseb z določeno osebno okoliščino, zlasti spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti ter ostalih vprašanj v zvezi z diskriminacijo oseb z določeno osebno okoliščino«.

O tem pojasnjujemo, da to zakonsko pristojnost in nalogo izvajamo na sistemski ravni, ker gre za proučevanje neenake obravnave celih skupin z določeno osebno okoliščino, torej se ta pristojnost ne izvaja v posamičnih primerih. Če ali ko se pri zagovorniku začne postopek ugotavljanja diskriminacije (skladno s pogoji iz 36. in 37. člena), pa zagovornik zelo natančno sam preišče vse okoliščine tako na strani prijavitelja kot potencialnega kršitelja prepovedi diskriminacije.

Zagovornik si aktivno prizadeva, da bi v obravnavanih primerih lahko ugotovil diskriminacijo

Spoštovani,

zaradi navedb v članku »Ko se zagovornik načela enakosti izogne odgovornosti« pošiljamo pojasnilo, da bi bralce Domovine ustrezneje seznanili z delovanjem organa. Pojasnilo je dodatek že poslanim odgovorom na novinarska vprašanja, ki so objavljena kot del novinarskega prispevka.

Zagovornik načela enakosti vse prijave domnevne diskriminacije obravnava resno. Vsak, ki meni, da je bil zaradi katere koli izmed svojih osebnih okoliščin obravnavan slabše v primerjavi z drugimi, se lahko obrne na Zagovornika. Vse prejete prijave se beležijo in Zagovornik tudi na vse odgovori.

Zagovornikovi dopisi prijaviteljem diskriminacije so praviloma obširni, odločitve so argumentirane, da vsak lahko vidi, da ne slonijo na osebnih prepričanjih konkretnega strokovnega sodelavca ali predstojnika organa. Tako je bilo tudi v primeru odločitve, ki jo problematizira objavljeni prispevek.

Zagovornik je v preteklosti že ugotovil tudi diskriminacijo pri poročanju medijev – a je šlo za konkretne oddaje oziroma prispevke, ki so bili očitno in dokazljivo v neskladju z ZVarD, prijave diskriminacije pa so na to tudi konkretno in podkrepljeno opozorile.

V konkretnem primeru, o katerem piše avtor prispevka, pa je Zagovornik presodil, da nima pristojnosti odločanja oziroma da odločanje glede očitkov ni možno. To je argumentirano tudi pojasnil prijavitelju, pa tudi avtorju prispevka.

Zagovornik je tako tudi v obravnavanem primeru deloval nepristransko in v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, ki je temelj njegovega delovanja. Sledil je želji prijavitelja, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi – in jih tudi v obravnavanem primeru ni prekoračil. Odgovorno delovanje namreč pomeni tudi povedati, da diskriminacije ni možno ugotoviti, kadar za to niso izpolnjeni pogoji, kot jih določa omenjeni zakon.

S spoštovanjem,

Majda Hostnik, vodja kabineta in službe za odnose z javnostmi