Ko se Zagovornik načela enakosti izogne odgovornosti

Tokrat obravnavamo primer bralca, ki je nezadovoljen s poročanjem RTV Slovenija. Prepričan je, da je javni medij pristranski in da zapostavlja desnonazorske gledalce. S svojo dilemo je seznanil Zagovornika načela enakosti, ta pa se očitno otepa odgovornosti, da bi zadevo proučil in ukrepal v okviru svojih pristojnosti. Namesto tega odgovornost prelaga na bralca ter od njega pričakuje podrobnejšo opredelitev problematike, ki pa bi zahtevala specialistična znanja in izkušnje. Razlog za izmikanje je verjetno (politična) občutljivost tematike. Sprašujemo se tudi, ali je imelo ideološko oziroma politično prepričanje zaposlenih vpliv na odgovor dotične institucije.

Miha Lobnik je javnosti znan kot ustanovitelj društva Legebitra in dolgoletni aktivist za pravice istospolno usmerjenih. Leta 2016 je postal zagovornik načela enakosti. Ob njegovi izvolitvi so se pojavili pomisleki glede nepristranskosti in enakih vatlov za vse, saj je bil v javnosti prepoznaven kot glasen zagovornik skupnosti LGBTQ+.

Takšna dilema se pojavi, ko javno funkcijo prevzame oseba z jasno izraženimi političnimi ali ideološkimi stališči. Podobni pomisleki se pojavljajo tudi pri imenovanjih ustavnih sodnikov. Politična objektivnost je na taki funkciji pričakovana.

Vsakemu dati priložnost, da se izkaže

Vendar pa bi bilo krivično nekomu vnaprej odrekati profesionalnost in nepristranskost. Mnogi znajo jasno ločiti osebna prepričanja od javne funkcije, ki jo zastopajo. Tudi Lobnik je dobil priložnost, da to dokaže.

V javnosti so se pojavili očitki o kadrovskem favoriziranju ideoloških somišljenikov. Občasno je bila izpostavljena tudi določena pasivnost ob primerih kristjanofobije (primeri, ko ni obsodil napadov na molitve pred porodnišnico itd.). Res pa je, da je pozitivno presenetil, ko je podprl Zavod ŽIV!M in posredno njihove plakate v podporo nerojenim.

Dva Utripa z očitno propagandistično vsebino

Naš bralec (identiteta je znana uredništvu) nas je opozoril na še en primer domnevne diskriminacije, ki ga Zagovornik po njegovem mnenju ni obravnaval dovolj resno. Bralec je 12. 5. 2026 instituciji poslal pismo, v katerem je opozoril na pristransko poročanje RTV Slovenija in posledično na diskriminacijo dela gledalcev.

Posebej je poudaril, da si RTV Slovenija pristranskosti ne bi smela privoščiti, saj jo plačujemo vsi. V pismu je priložil tudi povezavi do dveh konkretnih oddaj Utrip.

Prvi Utrip (18. 4. 2026) vnaprej obračunava s takrat nastajajočo vlado Janeza Janše in njenimi podporniki v parlamentu, zlasti z Resni.co. Ob tem pogreva zgodbo o domnevni vpletenosti izraelske zasebne obveščevalne službe Black Cube v volitve ter preusmerja pozornost proč od vsebine prisluhov.

Tudi Utrip z dne 2. 5. 2026 na podoben način obračunava z Janezom Janšo, SDS in takrat še neobstoječo Janševo vlado, medtem ko Golobovi vladi ne nastavi ogledala. Vsakemu kritičnemu gledalcu je jasno, da je oddaja pristranska.

Zagovornik želi analizo

A očitno ne tudi Zagovorniku načela enakosti, ki je v odgovoru bralcu zapisal, da ta »pavšalno zatrjuje ideološko-politično oz. svetovnonazorsko neuravnoteženost«. V nadaljevanju se v odgovoru Zagovornika pojavi očitek, da bralec ne razčleni, kaj je zanj »skrajno levo«, »zmerno levo« itd.

Zagovornik še meni, da bi moral bralec za natančnejšo proučitev zadeve vsebinsko natančno predstaviti navedena ideološko-politična prepričanja. Ta pa bi morala prestati še Graingerjev test legitimnosti prepričanja kot osebne okoliščine.

Se skuša Zagovornik izogniti odgovornosti?

Če Zagovorniku predstavlja težavo opredeljevanje tega, kaj je 'levo' in kaj 'desno', je morda lažje ugotoviti, do koga so bili komentatorji na RTV v zadnjih štirih letih pretežno kritični oziroma komu so bili bolj naklonjeni. Oddaje si je pač treba ponovno ogledati in izjave gostov analizirati. To je verjetno lažje kot podrobno ideološko profiliranje posameznikov.

Takšna naloga bi po vsej verjetnosti zahtevala specializirana znanja, ki sodijo v domeno pravnih, politoloških, socioloških in po potrebi psiholoških ekspertov – ne pa običajne stranke, ki vloži pobudo. Po našem opažanju je Zagovornik v konkretnem primeru do stranke prezahteven. Težko se je znebiti občutka, da se institucija želi izogniti obravnavi. Primer verjetno res ni enostaven … Pač, življenje ni potica, pravijo.

To daje slutiti tudi zaključek odgovora, kjer zapiše: »Svetujemo vam, da se obrnete na Varuha pravic gledalcev in poslušalcev …«

Komentatorji na RTV pretežno kritični do SDS

Pri Zagovorniku menijo, da na podlagi dopisa ni mogoče oceniti, ali RTV dejansko neuravnoteženo poroča o političnih temah. Iz odgovora je mogoče sklepati, da gre za dlakocepljenje z namenom izogibanja ukrepanju.

Bralec je opozoril tudi na politično odobreno kadrovsko čiščenje v javnem mediju, kar sicer ugotavlja tudi Zagovornik, vendar iz odgovora ni razvidno, ali namerava ukrepati: »Med drugim omenjate prepoved vodenja oddaje Utrip dr. Jožetu Možini ter ‘očiščevanje janšistov’ …«

Naš bralec je jasno opozoril na pristranskost, Zagovornik pa ima orodja, da to strokovno preveri – ne pa da se dolžnosti izogiba. Med drugim tudi zato, ker je bralec priložil mnenje Inšpektorata RS za kulturo in medije glede kršitev referendumske zakonodaje v oddaji Politično. To, da je kršitev zaznala druga javna institucija, za Zagovornika očitno ne zadostuje.

Je Zagovornik zanemaril zakonske dolžnosti?

Zakon o varstvu pred diskriminacijo določa: »Naloge zagovornika so opravljanje neodvisnih raziskav o položaju oseb z določeno osebno okoliščino …«

Postavlja se vprašanje, ali ni Zagovornik v tem primeru del svojih zakonskih dolžnosti preložil kar na prijavitelja. Pod odgovorom je podpisan Lobnikov sodelavec Aljoša Gadžijev.

O njem se je bralec pozanimal pri umetni inteligenci, ki je zapisala: »Aljoša Gadžijev je filozof, sociolog kulture in komentator, ki občasno sodeluje v javnih razpravah in civilnodružbenih iniciativah (denimo pri delovanju Inštituta 8. marec). Poklicno je deloval na področju Centra za socialno delo, s svojimi družbenopolitičnimi komentarji pa je večkrat kritičen do delovanja desnega političnega pola«. Dejaven je bil v LGBTIQ+ organizaciji Legebitra in marljivo objavlja na spletnih družbenih omrežjih, kjer se predstavlja kot »antijanšist«, prihajajoči vladi pa pripisuje »fašistoidno, domobransko agendo« (slika 1), kar podkrepi s kakšno zgovorno grafiko (slika 2). Očitno je (bil) pristaš ali član stranke Levica, ki se je nazadnje pridružil še bolj skrajnim Kordiševim Socialistom.«

Po vseh teh informacijah se bralcu še okrepi dvom v objektivnost presoje s strani urada Zagovornika načela enakosti.