Ko se zagovornik načela enakosti izogne odgovornosti
Tokrat obravnavamo primer bralca, ki je nezadovoljen s poročanjem RTV Slovenija. Prepričan je, da je javni medij pristranski in da zapostavlja desnonazorske gledalce. S svojo dilemo je seznanil zagovornika načela enakosti, ta pa se očitno otepa odgovornosti, da bi zadevo proučil in ukrepal v okviru svojih pristojnosti. Namesto tega odgovornost prelaga na bralca ter od njega pričakuje podrobnejšo opredelitev problematike, ki pa bi zahtevala specialistična znanja in izkušnje. Razlog za izmikanje je verjetno (politična) občutljivost tematike. Sprašujemo se tudi, ali je imelo ideološko oziroma politično prepričanje zaposlenih vpliv na odgovor dotične institucije.
Miha Lobnik je javnosti znan kot ustanovitelj društva Legebitra in dolgoletni aktivist za pravice istospolno usmerjenih. Leta 2016 je postal zagovornik načela enakosti. Ob njegovi izvolitvi so se pojavili pomisleki glede nepristranskosti in enakih vatlov za vse, saj je bil v javnosti prepoznaven kot glasen zagovornik skupnosti LGBTQ+.
Takšna dilema se pojavi, ko javno funkcijo prevzame oseba z jasno izraženimi političnimi ali ideološkimi stališči. Podobni pomisleki se pojavljajo tudi pri imenovanjih ustavnih sodnikov. Politična objektivnost je na taki funkciji pričakovana.
Vsakemu dati priložnost, da se izkaže
Vendar pa bi bilo krivično nekomu vnaprej odrekati profesionalnost in nepristranskost. Mnogi znajo jasno ločiti osebna prepričanja od javne funkcije, ki jo zastopajo. Tudi Lobnik je dobil priložnost, da to dokaže.
V javnosti so se pojavili očitki o kadrovskem favoriziranju ideoloških somišljenikov. Občasno je bila izpostavljena tudi določena pasivnost ob primerih kristjanofobije (primeri, ko ni obsodil napadov na molitve pred porodnišnico itd.). Res pa je, da je pozitivno presenetil, ko je podprl Zavod ŽIV!M in posredno njihove plakate v podporo nerojenim.
Dva Utripa z očitno propagandistično vsebino
Naš bralec (identiteta je znana uredništvu) nas je opozoril na še en primer domnevne diskriminacije, ki ga zagovornik po njegovem mnenju ni obravnaval dovolj resno. Bralec je 12. maja 2026 instituciji poslal pismo, v katerem je opozoril na pristransko poročanje RTV Slovenija in posledično na diskriminacijo dela gledalcev.
Posebej je poudaril, da si RTV Slovenija pristranskosti ne bi smela privoščiti, saj jo plačujemo vsi. Pismu je priložil tudi povezavi do dveh konkretnih oddaj Utrip.
Prvi Utrip (18. 4. 2026) vnaprej obračunava s takrat nastajajočo vlado Janeza Janše in njenimi podporniki v parlamentu, zlasti z Resni.co. Ob tem pogreva zgodbo o domnevni vpletenosti izraelske zasebne obveščevalne službe Black Cube v volitve ter preusmerja pozornost proč od vsebine prisluhov.
Tudi Utrip z dne 2. 5. 2026 na podoben način obračunava z Janezom Janšo, SDS in takrat še neobstoječo Janševo vlado, medtem ko Golobovi vladi ne nastavi ogledala. Vsakemu kritičnemu gledalcu je jasno, da je oddaja pristranska.
Zagovornik želi analizo
A očitno ne tudi zagovorniku načela enakosti, ki je v odgovoru bralcu zapisal, da ta »pavšalno zatrjuje ideološko-politično oz. svetovnonazorsko neuravnoteženost«. V nadaljevanju se v odgovoru zagovornika pojavi očitek, da bralec ne razčleni, kaj je zanj »skrajno levo«, »zmerno levo« itd.
Zagovornik še meni, da bi moral bralec za natančnejšo proučitev zadeve vsebinsko natančno predstaviti navedena ideološko-politična prepričanja. Ta pa bi morala prestati še Graingerjev test legitimnosti prepričanja kot osebne okoliščine.
Se skuša zagovornik izogniti odgovornosti?
Če zagovorniku predstavlja težavo opredeljevanje tega, kaj je 'levo' in kaj 'desno', je morda lažje ugotoviti, do koga so bili komentatorji na RTV v zadnjih štirih letih pretežno kritični oziroma komu so bili bolj naklonjeni. Oddaje si je pač treba ponovno ogledati in izjave gostov analizirati. To je verjetno lažje kot podrobno ideološko profiliranje posameznikov.
Takšna naloga bi po vsej verjetnosti zahtevala specializirana znanja, ki sodijo v domeno pravnih, politoloških, socioloških in po potrebi psiholoških strokovnjakov – ne pa znanja običajne stranke, ki vloži pobudo. Po našem opažanju je zagovornik v konkretnem primeru do stranke prezahteven. Težko se je znebiti občutka, da se institucija želi izogniti obravnavi. Primer verjetno res ni enostaven … Življenje ni potica, pravijo.
To daje slutiti tudi zaključek odgovora, kjer zapiše: »Svetujemo vam, da se obrnete na varuha pravic gledalcev in poslušalcev …«
Komentatorji na RTV pretežno kritični do SDS
Pri zagovorniku menijo, da na podlagi dopisa ni mogoče oceniti, ali RTV dejansko neuravnoteženo poroča o političnih temah. Iz odgovora je mogoče sklepati, da gre za dlakocepljenje z namenom izogibanja ukrepanju.
Bralec je opozoril tudi na politično odobreno kadrovsko čiščenje v javnem mediju, kar sicer ugotavlja tudi zagovornik, vendar iz odgovora ni razvidno, ali namerava ukrepati: »Med drugim omenjate prepoved vodenja oddaje Utrip dr. Jožetu Možini ter ‘očiščevanje janšistov’ …«
Naš bralec je jasno opozoril na pristranskost, zagovornik pa ima orodja, da to strokovno preveri – ne pa da se dolžnosti izogiba. Med drugim tudi zato, ker je bralec priložil mnenje Inšpektorata RS za kulturo in medije glede kršitev referendumske zakonodaje v oddaji Politično. To, da je kršitev zaznala druga javna institucija, za zagovornika očitno ne zadostuje.
Je zagovornik zanemaril zakonske dolžnosti?
Zakon o varstvu pred diskriminacijo določa: »Naloge zagovornika so opravljanje neodvisnih raziskav o položaju oseb z določeno osebno okoliščino …«
Postavlja se vprašanje, ali ni zagovornik v tem primeru del svojih zakonskih dolžnosti preložil kar na prijavitelja. Pod odgovorom je podpisan Lobnikov sodelavec Aljoša Gadžijev.
Odgovor zagovornika na naše novinarsko vprašanje
Zagovornik načela enakosti (zagovornik) je prejel »predlog za obravnavo diskriminacije« s podpisanim g. ... (ime je znano uredništvu). Zadevo je zagovornik na podlagi splošnega pregleda vsebine pisanja uvrstil v postopek svetovanja, saj prejeti »predlog« ni vseboval informacij, ki bi nakazovale, da je uvedba postopka ugotavljanja diskriminacije smiselna oziroma možna.
Zagovornik je v omenjenem primeru ukrepal na podlagi svoje pristojnosti iz četrte alineje 21. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki pravi, da zagovornik »zagotavlja neodvisno pomoč diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v smislu svetovanja in pravne pomoči strankam v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo«.
V tem postopku svetovanja je samostojni svetovalec zagovornika, ki mu je bila zadeva dodeljena v obravnavo, preučil vsebino prejetega sporočila in pripravil pisno pojasnilo, s katerim razpolagate, in vsebuje vse bistvene informacije o tem, kdaj zagovornik začne postopek ugotavljanja diskriminacije. V konkretnem primeru je bilo ocenjeno, da pogoji za to niso izpolnjeni. Zagovornik ima z namenom preprečevanja morebitnih napak pri nudenju svetovanja posameznikom vzpostavljen tak sistem dela, da pisna pojasnila vedno pregledata še dva sodelavca zagovornika. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru.
Očitkov posameznika na račun po njegovem neuravnoteženega poročanja RTV Slovenija samostojni svetovalec zagovornika ni »zavrnil«, ampak pojasnil, da so očitki presplošni (beseda pavšalen po razlagi SSKJ pomeni prav to – »posplošen«, »približno podan«, gl. https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=pav%C5%A1alen), da bi jih bilo mogoče obravnavati v konkretnem (upravnem) postopku ugotavljanja diskriminacije.
Gospodu je bilo posebej natančno pojasnjeno, da je bistven pogoj za začetek postopka ugotavljanja diskriminacije opredelitev osebne okoliščine, zaradi katere meni, da je (bil) diskriminiran: »Da bi zagovornik zadevo sploh lahko natančneje proučil, bi morali vsebinsko natančno predstaviti navedena ideološko-politična oz. svetovnonazorska prepričanja (npr. z vidika ekonomskih in socialno-moralnih komponent). Ta pa bi potem morala prestati še (zgoraj) Graingerjev test legitimnostno-legalne pripoznavnosti določenega prepričanja kot osebne okoliščine po ZVarD«.
Tega zagovornik ne more in ne sme storiti sam, pač pa je to na strani prijavitelja oz. žrtve diskriminacije. So pa zagovornikovi svetovalci na voljo za dodatno pomoč tudi pri tem. Ker je omenjeni gospod zagovornikovemu pisnemu pojasnilu ugovarjal (6. 6. 2026) in prosil za osebni sprejem, na katerem bi svoje trditve dodatno pojasnil, mu bomo to seveda omogočili tako kot vsem. Ker nas je obvestil tudi, da s strani RTV Slovenija ni dobil odziva na njegovo pritožbo, kar mu je samostojni svetovalec zagovornika sicer neobvezno svetoval, bomo pri varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija preverili, zakaj mu na pritožbo niso odgovorili.
V vprašanju navajate eno od več zagovornikovih nalog in pristojnosti iz 21. člena ZVarD, in sicer da zagovornik »opravlja neodvisne raziskave o položaju oseb z določeno osebno okoliščino, zlasti spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti ter ostalih vprašanj v zvezi z diskriminacijo oseb z določeno osebno okoliščino«.
O tem pojasnjujemo, da to zakonsko pristojnost in nalogo izvajamo na sistemski ravni, ker gre za proučevanje neenake obravnave celih skupin z določeno osebno okoliščino, torej se ta pristojnost ne izvaja v posamičnih primerih. Če ali ko se pri zagovorniku začne postopek ugotavljanja diskriminacije (skladno s pogoji iz 36. in 37. člena), pa zagovornik zelo natančno sam preišče vse okoliščine tako na strani prijavitelja kot potencialnega kršitelja prepovedi diskriminacije.
Po objavi prispevka smo na uredništvo prejeli odziv urada Zagovornika načela enakosti, ki ga v nadaljevanju v celoti objavljamo:
Zagovornik si aktivno prizadeva, da bi v obravnavanih primerih lahko ugotovil diskriminacijo
Spoštovani,
zaradi navedb v članku »Ko se zagovornik načela enakosti izogne odgovornosti« pošiljamo pojasnilo, da bi bralce Domovine ustrezneje seznanili z delovanjem organa. Pojasnilo je dodatek že poslanim odgovorom na novinarska vprašanja, ki so objavljena kot del novinarskega prispevka.
Zagovornik načela enakosti vse prijave domnevne diskriminacije obravnava resno. Vsak, ki meni, da je bil zaradi katere koli izmed svojih osebnih okoliščin obravnavan slabše v primerjavi z drugimi, se lahko obrne na Zagovornika. Vse prejete prijave se beležijo in Zagovornik tudi na vse odgovori.
Zagovornikovi dopisi prijaviteljem diskriminacije so praviloma obširni, odločitve so argumentirane, da vsak lahko vidi, da ne slonijo na osebnih prepričanjih konkretnega strokovnega sodelavca ali predstojnika organa. Tako je bilo tudi v primeru odločitve, ki jo problematizira objavljeni prispevek.
Zagovornik je v preteklosti že ugotovil tudi diskriminacijo pri poročanju medijev – a je šlo za konkretne oddaje oziroma prispevke, ki so bili očitno in dokazljivo v neskladju z ZVarD, prijave diskriminacije pa so na to tudi konkretno in podkrepljeno opozorile.
V konkretnem primeru, o katerem piše avtor prispevka, pa je Zagovornik presodil, da nima pristojnosti odločanja oziroma da odločanje glede očitkov ni možno. To je argumentirano tudi pojasnil prijavitelju, pa tudi avtorju prispevka.
Zagovornik je tako tudi v obravnavanem primeru deloval nepristransko in v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, ki je temelj njegovega delovanja. Sledil je želji prijavitelja, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi – in jih tudi v obravnavanem primeru ni prekoračil. Odgovorno delovanje namreč pomeni tudi povedati, da diskriminacije ni možno ugotoviti, kadar za to niso izpolnjeni pogoji, kot jih določa omenjeni zakon.
S spoštovanjem,
Majda Hostnik, vodja kabineta in službe za odnose z javnostmi
5 komentarjev
amelie
Tako kot je Robert Golob iz Gen-i v parlament in državno upravo pripeljal svoje zveste podanike, tako je, kot kaže, Miha Lobnik iz društva Legebitra oz. iz skupnosti LGBTQ+ v urad zagovornika načela enakosti pripeljal prijatelje in podpornike. Zato ne čudi prizanesljiv odnos zagovornika do enobarvne RTV, v kateri je »jebeno več« enakomislečih levičarjev, ki so v pretežni meri politični aktivisti Levice in Svobode. Skratka: na RTV je 50 odtenkov rdeče, pri zagovorniku pa 50 odtenkov mavrične.
VanHelsing
Upam, da ne bomo potrebovali spet 45 let, da celoten sistem resetiramo in se osvobodimo...
Andrej Muren
Zagovornik enakosti je že ena od tistih inštitucij, ki bi se jih brez škode lahko ukinilo. Pravzaprav bi s tem celo pridobili - prihranek v proračunu. Sam pojem enakost ljudi je traparija, saj dva človeka ne moreta biti enaka, lahko sta kvečjemu enakopravna, pa še to samo v primeru, da v državi ni levica na vladi.
Igor Ferluga
Vsak drzavni urad bi moral izkazovati dolocen vsaj zadovoljiv cost/benefit svojega obstoja. Davkoplacevalci imajo ne samo pravico vedeti, koliko jih urad, ki ga vodi Miha Lobnik stane, ampak tudi, vsaj posredno preko volitev, ali ga res rabijo, ali so ga pripravljeni financirati. Razumno bi bilo, da vlada oz administracija primerjalno preveri, če in kje tak urad v demokraticnem svetu obstaja in kaksni so njegovi stroski seveda v odnosu na BDP drzave. Lahko da se motim, a mocno dvomim, da take reči financirajo v mnogih drzavah sveta in da zaposlujejo toliko ljudi glede na prebivalstvo drzave kot v Ljubljani. Imam vtis, da gre za moznost pakiranja skrajno levicarskih druzboslovcev z ljubljanskih fakultet kot je imenovani Aljosa Gadžijev v varno placane sluzbe, kjer se vsekakor ne pretegnejo in lahko se naprej ideolosko bluzijo in ekstremirajo kolikor jim pase.
Dvomim skratka, da tak urad prinasa Sloveniji vec koristi od stroskov. Če je tako, potem po mojem ne zasluzi ignoriranja, kot predlaga Ljubljana, ampak ukinitev.
Ljubljana
Jasno je da ignorira normalne in vse kar.ni skrajno levo.
Ignorirat.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.