Kaj pravi papež Frančišek o prostotrgovinskih sporazumih

Urban Bitenc
1

Sporazumi o prosti trgovini do nedavnega niso dvigovali veliko prahu, saj je šlo za razmeroma nezanimive dokumente o pravilih mednarodne trgovine ter vzpodbujanju le-te z ukinjanjem carin. Države so v zadnjih desetletjih sklenile na tisoče trgovinskih sporazumov. Tudi Slovenija jih je podpisala nekaj deset. Toda štirje novi sporazumi, ki so trenutno v pripravi (označujejo jih kratice TTIP, TPP, CETA in TISA), so naleteli na veliko pozornost in odpor javnosti. Svoje nasprotovanje jim je izrazil celo Sveti sedež s papežem Frančiškom na čelu. Poglejmo, zakaj.

Sodobni sporazum za 21. stoletje

Namen sporazumov o prosti trgovini je olajšati trgovanje med državami in vzpodbuditi medsebojno vlaganje. To naj bi povečalo gospodarsko rast, ustvarilo nova delovna mesta in povečalo družbeno blaginjo. Trgovanje želijo sporazumi olajšati s tem, da odpravijo določene ovire. Ker so carine zaradi preteklih sporazumov že sedaj na zelo nizki ravni, se novi sporazumi osredotočajo predvsem na t. i. netarifne ovire. To so, na primer, razlike v predpisih in standardih: evropski smerniki so oranžne barve, ameriški pa rdeče, kar povzroča proizvajalcem dodatne stroške in draži izdelke.

Za odpravo takšnih razlik bi skrbel Svet za regulativno sodelovanje. Njegova naloga bi bila, da v čim večji meri poenoti obstoječo zakonodajo držav podpisnic, hkrati pa prepreči tudi nastajanje razlik v bodočih zakonih. Zato gre za “žive sporazume”, ki bodo omogočali nenehno medsebojno vplivanje na zakonodajo med državami podpisnicami tudi v prihodnosti. Politični voditelji govorijo o sodobnih sporazumih 21. stoletja, ki bodo oblikovali globalne standarde.

Za spodbuditev medsebojnega vlaganja sporazumi podeljujejo tujim vlagateljem poseben pravni status. Če neka država sprejme zakon, zaradi katerega se pričakovani dobiček tujega vlagatelja zmanjša, lahko ta državo toži na posebnem sodišču in zahteva povračilo za izgubljeni dobiček. Ta mehanizem se imenuje “poravnava med vlagateljem in državo” (Investor-to-State Dispute Settlement, ISDS) in zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite investicij.

Kakšne so skrbi nasprotnikov?

Natančnejša seznanitev z vsebino sporazumov pokaže, da so med “netarifne ovire” uvrščeni tudi zakoni, ki urejajo področje prehrane, zdravil, varovanja okolja, uporabo kemikalij itd. S tem pa prostotrgovinski sporazumi ne poenostavljajo zgolj poslovanja med dvema državama, ampak posežejo v vsakdanje življenje vsakega od nas. Med EU in ZDA so velike razlike v pridelavi in predelavi hrane, v dovoljenih vsebnostih škodljivih snovi in v uporabi nevarnih snovi. Naša pravica, da v svoji prehrani ne želimo določenih vrst hrane, in pravica, da skrbimo za svoje okolje, sta sedaj postali “netarifna ovira” trgovini. TTIP želi, na primer, odpraviti evropsko prepoved prodaje hormonske govedine in gensko spremenjene hrane ter prepoved uporabe pesticidov, ki ubijajo čebele.

TTIP želi, na primer, odpraviti evropsko prepoved prodaje hormonske govedine in gensko spremenjene hrane ter prepoved uporabe pesticidov, ki ubijajo čebele.

Glavna naloga Sveta za regulativno sodelovanje je spodbujanje trgovine, ne pa ščitenje državljanov. V prihodnosti bi bilo zato bistveno težje sprejeti zakon, ki prepoveduje uporabo nekega škodljivega pesticida, saj bi prepoved slabo vplivala na njegovo prodajo. S tem bi bila zelo okrnjena možnost držav, da z ustrezno zakonodajo ščitijo zdravje svojih državljanov in varujejo okolje.

Samoumevna predpostavka je, da je prosta trgovina dobra za vse nas, saj prinaša gospodarsko rast in delovna mesta. Toda ekonomske študije napovedujejo, da bo povečanje gospodarske rasti zaradi TTIP in CETA zanemarljivo majhno, hkrati pa bo Evropa ob njuni uvedbi v prihodnjih letih izgubila od pol milijona do milijon delovnih mest ali še več. Tako se je smiselno vprašati, ali prosta trgovina res prinaša dobrobit celotni družbi ali pa morda le manjšini. Sporazumi namreč z ničemer ne zagotavljajo, da bomo koristi od povečane gospodarske rasti deležni vsi enako.

Kaj pa izkušnje iz preteklosti?

Mehanizem ISDS je bil v preteklih desetletjih vključen v skoraj 3.000 sporazumov in lahko nazorno vidimo, kakšne so njegove posledice. V zadnjem času je število tožb v izrazitem porastu, vlagatelji pa mehanizem vse pogosteje zlorabljajo za izpodbijanje ukrepov, namenjenih ščitenju javnega interesa. Tako vlagatelji tožijo države zaradi povišanja minimalne plače, uvajanja protikadilske zakonodaje, uvedbe javnega zdravstvenega zavarovanja itd. ISDS tako deluje zaviralno na sprejemanje odločitev držav in znani so primeri, ko država ni sprejela zakona, ker si ni želela nakopati tožbe. Možnosti držav, da poskrbijo za svoje državljane, so ob ISDS torej znatno zmanjšane.

Mnogi opozarjajo tudi na katastrofalne posledice, ki jih je za Mehiko imel prostotrgovinski sporazum NAFTA. Ta je bil sklenjen leta 1994 med Mehiko, ZDA in Kanado. V letih po podpisu sporazuma so milijoni mehiških kmetov morali zapustiti svoje kmetije zaradi poceni uvoza ameriških pridelkov, čeprav so Mehiki pred podpisom sporazuma obljubljali okrepitev kmetijstva. V imenu spodbujanja tujih investicij je bila omiljena zakonodaja, kar je imelo katastrofalne posledice za mehiško okolje.

Iz vseh teh razlogov je javnost (nevladne organizacije, združenja potrošnikov, sindikati, poklicna združenja in zbornice, naravovarstveniki pa tudi množice informiranih posameznikov) do sporazumov pokazala izjemno veliko zanimanje. In to kljub temu da tema v medijih ni veliko prisotna, saj priprave sporazumov potekajo pod visoko stopnjo zaupnosti. Zanimanje je toliko bolj razumljivo, ker bodo sporazumi v veljavi več desetletij in bodo vplivali na družbene razmere tudi še v času naših vnukov in pravnukov. Nekateri govorijo celo o temeljih družbene ureditve 21. stoletja. Po mnenju mnogih namreč ne gre zgolj za trgovinske sporazume, ampak za novo postavljanje družbenih pravil.

Za kako pomembno temo gre, priča tudi to, da se je o njej izrekel celo sam Sveti sedež.

Kaj o TTIP meni papež?

Sveti sedež je svoje stališče do TTIP sporočil na Ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije decembra 2013 [1]. Nekaj dni pred konferenco je bila objavljena apostolska spodbuda Veselje evangelija [2]. V njej nas papež nagovarja na osebni ravni, vendar pa z izjemno jasnostjo izrazi tudi svoje mnenje o nekaterih vidikih danes prevladujoče ekonomske politike. Takole pravi (odstavek 54):

»V tej povezavi nekateri zagovarjajo tudi teorije “pronicanja” (teorije trickle-down), ki predpostavljajo, da vsaka gospodarska rast, ki jo pospešuje svobodni trg, zmore sama po sebi povzročiti večjo enakost in družbeno vključitev v svet. Ta nazor, ki ga dejstva nikdar niso potrdila, izraža nespametno, lahkoverno zaupanje v dobroto tistih, ki imajo v rokah gospodarsko moč, kakor tudi zaupanje v oboževane mehanizme prevladujočega gospodarskega sistema.«

Papež torej ne verjame, da nam bo svobodni trg prinesel družbo, kakršno si želimo. V Veselju evangelija (odstavek 56) pa tudi v prispevku na navedeni konferenci nadaljuje takole:

»Medtem ko prihodki maloštevilnih posameznikov strmo naraščajo, so prihodki večine še vedno zelo oddaljeni od blaginje tistih redkih srečnežev. To neravnotežje izvira iz ideologij, ki zagovarjajo popolno avtonomijo trga in denarno preračunljivost. Zato izpodbijajo nadzorno pravico držav, ki so pooblaščene, da bdijo nad varstvom skupne blaginje. /…/ V tem sistemu, ki skuša požreti vse, kar ovira večanje dobička, je vse, kar je slabotno, prav tako tudi okolje, brez obrambe pred interesi pobožanstvenega trga, ki postanejo najvišje pravilo.”

Zadnji stavek je kritika ideje o regulativnem sodelovanju, ki bi vso zakonodajo presojalo le z vidika povečanja ali zmanjšanja dobička. To bi vodilo v še bolj razslojeno družbo, kjer bi se število revnih še povečalo. Nazadnje Sveti sedež v konferenčnem prispevku tudi z imenom pove, kam meri:

»Še slabše je, da se to sedaj uzakonja preko sporazumov o prosti trgovini. Trenutno smo priča načrtom o sklenitvi vele-sporazumov o prosti trgovini, kot sta TTIP in TPP. Eden najškodljivejših elementov teh sporazumov je uvajanje posebnega pravnega statusa za tuje vlagatelje. To omejuje manevrski prostor držav, ki bi želele na pot trajnostnega razvoja in bolj uravnotežene družbe.«

V zadnjih dveh stavkih takoj prepoznamo kritiko mehanizma ISDS. To je prav tisti del prostotrgovinskih sporazumov, ki mu najširša javnost najostreje nasprotuje.

Odločitev že kmalu

Sporazumi o prosti trgovini naj bi vzpodbudili gospodarsko rast in povečali družbeno blaginjo, vendar pa mnogi o tem dvomijo: Evropsko državljansko iniciativo “Stop TTIP”, ki zahteva zavrnitev sporazumov TTIP in CETA, je podpisalo že 2,4 milijona Evropejcev, od tega 11.000 Slovencev. Papež Frančišek opozarja, da za največji del družbe ti sporazumi ne pomenijo nič dobrega. Zato pozorno in aktivno spremljajmo dogajanje, saj sporazum CETA prihaja po ratifikacijo v Evropski parlament morda že konec tega leta.

casopis-maliPrispevek Urbana Bitenca je bil objavljen v septembrski številki tiskane Domovine.

Do decembra bomo nekaj člankov iz tiskane Domovine objavili tudi na spletu. Dostopne bodo vsem bralcem. Kasneje, pa bodo vsebine iz tiskane Domovine in določene izbrane spletne vsebine dostopne le naročnikom.

Podprite nas že danes in nam pomagajte ustvarjati Domovino!

Vira:
[1] Izjava Svetega sedeža na Ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije decembra 2013:
http://www.holyseemissiongeneva.org/index.php?option=com_content&view=article&id=23445:9th-session-of-the-ministerial-conference-of-the-world-trade-organization&catid=66:trade&Itemid=88.

[2] Papež Frančišek: Apostolska spodbuda Veselje evangelija (prevod: Anton Štrukelj).

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime