Danes obravnave na sodišču ne bo. Svetlana Makarovič zbolela ali zavlačuje?

Za danes je bila napovedana obravnava na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ko naj bi se zaključilo sojenje Svetlani Makarovič, ki jo dr. Jože Možina toži zaradi razžalitve. Gre za izvajanje Makarovičeve, ko je v javnosti zrecitirala svoje besedilo Utrip laži, ki grobo sramoti in žali dr. Jožeta Možino. Primer zato odpira vrsto vprašanj – predvsem, ali gre za zavlačevanje in kdo ima od tega koristi.

Do obravnave znova ne bo prišlo, saj je bila nekaj ur pred začetkom preklicana, uradno zaradi bolezni Svetlane Makarovič. Obravnava je prestavljena na oktober.

Zadnja obravnava v tem primeru je bila 12. decembra lani. Naslednja je bila predvidena 20. marca, torej tik pred državnozborskimi volitvami, a je bila nato preložena na 21. april. Do obravnave nato znova ni prišlo zaradi bolezni Svetlane Makarovič. Prestavljena je bila na danes, 7. julija, a so jo zaradi bolezni Makarovičeve znova odpovedali, in to le nekaj ur prej na dan obravnave.

»Gotovo je ona, še bolj pa je kak njen služabnik dobro prebral to vrhunsko analizo primera, ki brez sence dvoma kliče k jasni obsodbi,« se je na omrežju X odzval Možina in opozoril na mnenje Jana Zobca, ki je jasen, da obrekovanje, pri katerem poudarek ni na objektivni razpravi, ampak na blatenju in omalovaževanju, ni varovano s svobodo izražanja.

Današnje sojenje Makarovičevi je pravkar, tik pred zdajci, odpovedano. Gospa je znova zbolela. Gotovo je ona, še bolj pa je kak njen služabnik dobro prebral to vrhunsko analizo primera, ki brez sence dvoma kliče k jasni obsodbi. Novo sojenje šele oktobra!?https://t.co/F3MLtXEgm8

— Jože Možina (@JozeMozina) July 7, 2026

Odvetnik Makarovičeve David Sluga je danes za STA sicer povedal, da je zbolela, in dodal, da bo tožbeni zahtevek neuspešen. »Če ne pred domačimi sodišči, pa pred Evropskim sodiščem za človekove pravice,« je navedel Sluga. Makarovičeva pa je v torek za portal Info360 izjavila: »Naslednje obravnave se veselim, četudi je sodba verjetno že napisana. Gremo naprej z rdečo zvezdo!« 

Obrekovanje in blatenje ni varovano s svobodo izražanja

V Domovini smo v povezavi s primerom v zadnjih dneh objavili vrsto strokovnih mnenj. Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec je na primer opozoril, da obrekljiva kritika, pri kateri poudarek ni več na objektivni razpravi, temveč zgolj na obrekovanju, blatenju in omalovaževanju osebe, ni varovana s svobodo izražanja. Obsodba Makarovičeve bo po njegovem mnenju signalizirala, »da novinarjev in raziskovalcev, ki odpirajo in raziskujejo pomembne javne teme, ni dopustno ustrahovati in z osebnimi diskvalifikacijami odvračati od njihovega novinarskega in raziskovalnega poslanstva – ne glede na to, kakšna so njihova nazorska prepričanja«.

Nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je za naš medij zapisal: »Navajanje grobo ponižujočih, a nedokazanih dejstev o nekom je kaznivo dejanje, kaznivo dejanje pa ne postane nekaznivo samo zato, ker je bilo uporabljeno pod plaščem satire.«

Umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj je poudaril, je besedilo Utrip laži Svetlane Makarovič »izraz ideološke pristranskosti, ki želi ovirati stvarno raziskovanje naše polpretekle zgodovine«. Dodal je: »Nikoli pa ne more postati umetniško dejanje goli politični aktivizem, spremenjen v prostaško zmerjanje, kakršno si je ‒ četudi v verzificirani obliki ‒ privoščila avtorica, katere današnjih izpadov nikakor ne more ščititi ali kakorkoli upravičevati njeno nekdanje delovanje, ne pred ljudmi ne pred zakonom.«

Komelj je sicer v intervjuju za Domovino o primeru Možina proti Makarovičevi decembra 2024 povedal tudi: »Umetniška svoboda je brezmejna, toda svoboda, kakršno si pesnica dopušča kot aktivistična ljubljenka zloglasnih 'kolesarjev', nikakor ni umetniška. Njeni dnevnopolitični verzi so prej kot kulturni, kaj šele umetniški, predvsem prostaški, kakršna po mojem opažanju postaja s svojo rdečo zvezdo vse bolj tudi sama.«

Akademski slikar dr. Jožef Muhovič je zapisal, da je kritika Možinovega dela legitimna, nekaj povsem drugega pa je javno poniževanje. »Zmerljivke niso umetnost, še posebej, če se same razglašajo zanjo,« je izpostavil in dodal: »Posebej skrb vzbujajoče je, da se v slovenskem javnem prostoru podobne primere pogosto presoja skozi ideološka očala. Zato obstaja upravičen vtis, da Makarovičeva računa prav na naklonjenost levosučnega kulturnega in sodnega okolja.«

Izdatna podpora zaledja

V primeru grobega in žaljivega izvajanja Svetlane Makarovič je po mnenju poznavalcev velika težava predvsem v okolici oziroma delu družbe, ki tovrstno početje, čeprav gre izključno za napad in poskus diskreditacije, spodbuja in podpira. To zaledje je opazno predvsem na RTV Slovenija, kjer po pripovedovanju naših virov številni podpirajo Svetlano Makarovič, hkrati pa so oziroma bi morali biti v službi javnosti, ki jih plačuje.

Ne le, da je RTV Slovenija po 'depolitizaciji' od tožbe proti Makarovičevi odstopila in svojega zaposlenega pustila na cedilu, od tedaj primeru niti ne namenja več pozornosti – o postopku pred sodiščem ne poroča in s tem bralcem, gledalcem in poslušalcem ne zagotavlja informiranosti, kar je neprofesionalno. Prav tako nismo zasledili, da bi se oglasili v Društvu novinarjev Slovenije, medtem ko so v Združenju novinarjev in publicistov septembra 2025 opozorili prav na to, da RTV Slovenija Možine ni konkretno zaščitila, ko so ga sramotili na prireditvi na Graški Gori: »Povsem drugače, kot so za objektivno veliko manj grobe napade na novinarje storili v drugih primerih. Nedvomno s tem tudi RTV – vodstvo, odgovorno uredništvo in svet RTV – prevzemajo odgovornost za radikalizacijo in vzdušje linča, ki se je odvijalo na Graški Gori, saj ga v svojih informativnih programih sploh niso problematizirali. Dejansko so sramotilni dogodek zamolčali in obvarovali vpletene ministre aktualne vlade. Vse to pa je novinarsko neprofesionalno in nevredno nacionalnega medija.«