Je torej Izrael zagrešil vojne zločine?

Rok Frelih
Foto: Profimedia.si

Je Izrael zagrešil vojne zločine? Je smrt več kot deset tisoč Palestincev za Izrael bolj obremenjujoča kot smrt 1.200 Židov za Hamas? Kdo je v pričujočem spopadu »bolj kriv« in kdo bi moral za kaj odgovarjati? S temi vprašanji, predvsem pa z odgovori nanje se v svetovni javnosti skladno s političnimi cilji manipulira do onemoglosti. Nihče pa ne pojasni pravnega vidika konflikta, ki jasno opredeljuje, kaj je v spopadih dovoljeno in kaj ne. Kajti pravo, in ne s čustvi političnega navijaštva zamegljeni razum določa, kdo je česa kriv in kdo ne.

Pravo naj bi bilo materializacija morale neke družbe. Skupek pravil, ki v tej družbi ločujejo prav od narobe in za narobe predvidevajo sankcije. Družba je ta pravila sprejela na podlagi strinjanja, ker jih je na splošno prepoznala kot moralna. Morala pa je tista, ki omogoča trajnostno funkcionalnost družbe.

Področje oboroženih spopadov ureja mednarodno humanitarno pravo, ki temelji na Ženevskih konvencijah. Te je tako rekoč celoten svet sprejel kot zavezo neki osnovni človečnosti. Spopadi so pač neizbežni in vsem je lažje, če so pravila igre določena na civilizacijskih (čeprav minimalnih) standardih. Ženevske konvencije so torej splošno sprejete kot moralne.

O izraelskih vojnih zločinih

Zato se mogoče sliši paradoksalno, da ravno ti dokumenti v oboroženih spopadih predvidevajo in do neke mere dovoljujejo žrtve, ki jih svetovni mediji v primeru Gaze prikazujejo kot stoodstotno civilne, Izrael pa naj bi bil zato izvrševalec masovnih vojnih zločinov. A temu niti na terenu niti v pravu ni tako. Pravnik in zgodovinar Eric Ruben je na družbenem omrežju X nedavno objavil zapis, v katerem osvetljuje situacijo s tiste strani, ki je večina medijev noče prikazati.

»Najprej se morate zavedati, da je napačno poimenovanje, da je, kadar koli palestinski civilisti umrejo po izraelskem napadu, to samodejno dokaz izraelskega vojnega zločina. To je popolnoma napačno,« zapiše Ruben. Vse se vrti okoli koncepta živega ščita. Stvar je v osnovi preprosta: če civilisti tvorijo živi ščit, postanejo vojaški cilj. Vemo, da je Hamas nad svojo teroristično-militantsko infrastrukturo gradil civilne objekte. Češnja na torti je seveda bolnišnica al-Šifa. Jasno je, zakaj so svoje poveljstvo postavili pod njo. Vemo tudi, da je Izrael pred začetkom izvajanja povračilnih ukrepov dobesedno na kolenih prosil Palestince, naj se s teh območij evakuirajo. Niso se; postali so vojaški cilji. S tem so se med borce vpisali vsi, vključno z otroki, ženskami in starci.

Vnemajo se debate o tem, ali so Palestinci živi ščit tvorili prostovoljno ali jih je v to prisilil Hamas. Pred kratkim sem zapisal, da gre verjetno za kombinacijo obojega, Ruben pa pojasnjuje, da izraelske sile že v osnovi v vseh svojih operacijah izhajajo s stališča, da živi ščit ni prostovoljna tvorba. Če bi bila, bi izraelske sile na civilistih po pravu lahko uporabile nediskriminatorno silo. Ker pa postopki Izraela predvidevajo, da so civilisti v to prisiljeni, so akcije podvržene sorazmernosti ukrepov in posledično mnogo manjšemu številu civilnih žrtev. Mnogim, ki zvesto spremljajo glavne medije, se bo zdelo nezaslišano, a Izrael v vsem kaosu nasilja zasleduje vrednote neke minimalne humanosti.

O sorazmernosti in žrtvah

Kot pojasnjuje Ruben, se vsaka posamezna operacija (napad) pred izvedbo ovrednoti s testom sorazmernosti. Ker je živi ščit v dotičnem primeru prepoznan kot neprostovoljen, morajo biti povračilni ukrepi sorazmerni. Sledi ocena škode, ki bi jo napad prizadejal civilni sferi (materialna škoda in človeška življenja), nato pa ocena vrednost vojaške prednosti, ki jo Izrael z operacijo pridobi. Večji, kot je vojaški cilj, večji učinek na civiliste v neprostovoljnem živem ščitu ima lahko operacija. Če pa se ta sorazmernost prekorači, bi dejanje Izraela dejansko lahko šteli za vojni zločin. A glede na razširjenost in agresivnost Hamasa ter na njegovo obsežno infrastrukturo bi rekel, da je ogromen del operacij izraelskih sil daleč od zločinov. Orožje, zaseženo v al-Šifi, govori samo zase. Bilo ga je precej, a upam si reči, da bistveno manj kot pred prihodom izraelskih sil. Hamas dovolj obvlada logistiko, da je večino zalog pospravil na varno.

Zanimivo je, da o izvedbi izraelskih operacij ne odločajo vojaški poveljniki, temveč vojaški pravniki, ki so izvzeti iz linije poveljevanja. Ruben zapiše, da predhodno obravnavajo vsak morebitni napad posebej ter ugotavljajo skladnost s humanitarnim pravom. Več kot očitno je torej, da je Izrael v svojih ukrepih izjemno previden, saj ob zanj na splošno neugodni mednarodni klimi noče tvegati pravdanja po mednarodnih sodiščih. Če je operacija pravno opravičljiva, se izvede, sicer ne.

Več kot očitno je, da je Izrael v svojih ukrepih izjemno previden, saj ob zanj na splošno neugodni mednarodni klimi noče tvegati pravdanja po mednarodnih sodiščih. Če je operacija pravno opravičljiva, se izvede, sicer ne.

Vrnimo se na začetek: je 12.000 mrtvih Palestincev sorazmerno povračilo za 1.200 pobitih Judov? Ruben razlaga, da ne gre za kumulativno seštevanje žrtev, pač pa za upravičenost doseganja vojaškega cilja vsake posamezne operacije. Hamas je dokazal, da lahko brutalno ogroža življenje milijonom civilistov po celem Izraelu; roko na srce, Hamas je glede na bojno silo močnejši od marsikatere vojske. Cilj izraelskih operacij pa je zagotoviti varnost svojim državljanom, za kar je potrebna eliminacija Hamasa. Glede na kapacitete slednjega so torej žrtve sorazmerne in po pravu sprejemljive.

Izrael o številkah žrtev ne govori, mrtve pa šteje bolj ali manj le Hamas. Mu gre verjeti? Glede na dosedanje izkušnje dvomim v njihovo resnicoljubnost. Večina sveta je sicer prepričana, da so žrtve le nedolžni civilisti. Bolniki in šolarji. Takšne žrtve se v resnici pojavljajo v vseh spopadih in kot pravi Ruben, po statistiki Združenih narodov po celem svetu povprečno na enega borca umre devet civilistov. Bolje je biti borec. Obenem pove, da naj bi v Gazi med žrtvami izraelskih povračilnih ukrepov bilo celo več militantov kot resničnih civilistov.

Tudi če ne poznamo uradnih številk, in jih verjetno nikoli ne bomo, saj gre zgolj za približke, bi ta trditev znala biti precej blizu resnice. V tamkajšnjih razmerah tako rekoč ni možno ločiti civilista od militanta. Dopoldne prodaja lubenice, popoldne podstavlja bombe. Krinka in podtalno delovanje je zanje način življenja.

V tamkajšnjih razmerah tako rekoč ni možno ločiti civilista od militanta. Dopoldne prodaja lubenice, popoldne podstavlja bombe. Krinka in podtalno delovanje je zanje način življenja.

O dilemah, ki jih je treba razčistiti

Drži, da so razmere v Gazi grozljive. Tragika je nam, v foteljih sedečim Evropejcem, nedoumljiva. Marsikdo bo rekel, da o tej tragiki pišem brezčutno, tehnično in črkobralsko. Ne drži; med mrtvimi so nekateri tudi nedolžni in ob tem se spomnim na dilemo Dostojevskega: ali je vredno, da umre otrok, če s tem odreši človeštvo? Ni lahko. A živimo v kruti stvarnosti, v kateri je žrtvovanje otrok neizbežno. A naj gre za judovske ali palestinske otroke, vselej so ti žrtve po volji Hamasa. Tako pač je.

Spomnimo se, kdo je po letih miru znova začel z nasiljem in barbarstvom. To je zločin, ki ga je treba izkoreniniti, in menim, da se o tem vsi civilizirani ljudje strinjamo. V dani situaciji bom kot na zločince s prstom najprej pokazal na palestinske militante. Takoj za njimi pa na tiste, ki jim na Zahodu asistirajo.

Tudi slovenski mediji in del politike enostransko stojijo na strani tistega, ki deluje proti naši kulturi in civilizacijskim normam. Hamas lahko pobija. Saj so vendar »naši«, kajne?

Izbrano za naročnike
Streljanje z golobi: zdrahe, ki slabijo desno sredino
Golobizem in mesto strahu
Prve jaslice: Trije spevi
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Sudance je svet pozabil, veliko beguncev je prebežalo v Egipt.
Hruščovščina
  • 21. 10. 2024
Izraelski talci v ujetništvu umirajo drug za drugim
  • 05. 06. 2024
Poslanci SDS in NSi vložili zahtevo za oceno ustavnosti priznanja Palestine
  • 03. 07. 2024