Državno ali zasebno šolstvo: Cerkev za pluralizem, SD proti z vsemi močmi. Paradoks ali stalnica totalitaristične miselnosti?
Ta teden je Državni zbor po skoraj sedmih letih vendarle potrdil rešitev za ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol. Žal pa se je tudi tokrat pokazalo, da je v Sloveniji vsako sredstvo dovoljeno, ko gre zaboj proti pluralnosti.
V Sloveniji zasebne osnovne šole obiskuje manj kot odstotek vseh osnovnošolcev. In to seveda zaradi srdite borbe proti pluralnosti, ki zavira vsakršno zasebno pobudo. Sicer tudi z ostalimi 99% nihče ni čisto zadovoljen, ampak to je že druga tema.
In tako smo od poslanca Koprivca iz SD ta teden na primer slišali, da za novo zakonsko ureditvijo, ki uresničuje zahteve Ustavnega sodišča, »stoji tudi Rimokatoliška cerkev, ki hlepi po tem, da bi, pač, rekatolizirala Slovenijo, da bi vzpostavila večjo moči in vpliv v slovenski družbi.«
Državljane je poslanec nato potolažil, da smo pred rekatolizatorji vendarle varni, ker da se bodo »Socialni demokrati z vsemi močmi borili proti temu.«
Izjava tovariša Koprivca kaže, da anti-pluralizem, tipičen za prejšnje stoletje, še kako živi. Kopriva pač ne pozébe, in to že vsaj trideset let.
Iz navedenih besed zato veje boj za oblast, boj proti pluralnosti in predvsem obseden boj proti Katoliški cerkvi.
Kar niti ne čudi: za miselne naslednike starega totalitarnega sistema je vprašanje šolstva bistveno; vsaka zasebna pobuda pa jih peče, kakor da bi padli med koprive.
Gre namreč za nerealno oboževanje vsega, kar je državno, in posledično omalovaževanje vsega, kar je zasebno. V medijih se s tem namenom stalno vpeljuje dihotomijo med javnim in zasebnim, kot da bi osnovna šola, ustanovljena na zasebno pobudo, ne bila tudi javna. V resnici pa bi morali govoriti o razliki med državnim in zasebnim.
In zakaj kolcanje po državnem, in srdito nasprotovanje zasebnemu? Razlogov je več, a ko gre za omenjeno stranko, bi lahko razlog res tičal v prejšnjem stoletju.
Najboljša javna državna šola je morda po njihovem mnenju tista, v kateri so otroci drugače mislečih, vernih staršev, morali doživeti marsikatero ponižanje, da o družbeni kontroli sploh ne govorimo. Take šole so sicer bile javne in državne, a so služile povsem zasebnim ciljem, totalitarno vsiljenim večini. Če parafraziramo Koprivca, so bile komunizirane.
Danes smo seveda v nekem drugem času, a vendar: čeprav rojen že v novem veku, sem na sicer odlični osnovni šoli z odličnim kadrom vendarle doživel tudi nekaj ostankov onega krasnega državnega šolstva. Še nekaj let nazaj je namreč kaka tr'šica mimogrede pribila kaj proti učencem, ki so obiskovali verouk.
Prednost državne šole je pač ta, da izgleda pluralna in neopredeljena. Iz nje je na primer izbrisana verska vzgoja ... lahko pa v program vseeno stisneš kakšno ideologijo, če ti uspe. V prejšnjem stoletju je tak plevel v šolah odlično uspeval, dandanašnji pa se najde kaka druga kopriva, ki se poskuša razrasti.
Zato lahko razumemo skrb deklariranih naslednikov prejšnjega sistema, da bi kdo drug imel besedo pri izobraževanju. Hkrati pa postane jasno, kako neprimerno in protislovno je, da komurkoli le-ti očitajo »rekatolizacijo«.
Če pa bi se Cerkev zanjo nekoč vseeno odločila, pa se bo treba preverjenih metod »vzpostavljanja večje moči in vpliva v slovenski družbi« vsekakor učiti kar od pedagoškega sistema prejšnjega stoletja.
V resnici pa pri vsem tem gre le za načrtno podpihovanje predsodkov. Katoliški osnovni šoli pri nas sta dve od šestih zasebnih, večina jih torej ni »cerkvenih«. S tem bo Cerkev, če se ne bo poslužila metod predhodnikov socialnih demokratov, težko »rekatolizirala« Slovenijo.
Tovariši socialni demokrati kot ponosni nasledniki Partije so zato prvi, ki bi glede vpliva na šolstvo in vzgojo morali molčati. Raje se vsi skupaj zgledujmo po škofu Jegliču, ki je dejansko kaj naredil za dobro slovenskega šolstva ... dokler ni kdo drug »vzpostavil moči in vpliva v slovenski družbi«.
Razlogov za spodbujanje zasebnega šolstva, po drugi strani, pa ne manjka: vzgoja za pluralnost in s tem vzgoja za resnično demokracijo; realne finančne ugodnosti za državo; ustavno zaščitena pravica do izbire pedagoškega pristopa in s tem šole; uresničitev svobode staršev, da otroke izobražujejo, kakor menijo, da je zanje najboljše; in še mnogo drugega.
Od tega tedna naprej, kot že tolikokrat, pa o potrebi po večji pluralnosti govori tudi dejstvo, da v tej državi očitno potrebujemo normalizacijo vzgoje in šolstva.
Zaenkrat se nam namreč še vedno dogaja, da nekako vzgojimo ljudi, ki zaradi nerazgledanosti, če ne še kaj slabšega, širijo predsodke in demagogijo. Ne koprive, v šolah je treba sejati in saditi kaj boljšega za slovensko prihodnost, in zasebna pobuda pri tem je lahko v veliko pomoč.
V Sloveniji zasebne osnovne šole obiskuje manj kot odstotek vseh osnovnošolcev. In to seveda zaradi srdite borbe proti pluralnosti, ki zavira vsakršno zasebno pobudo. Sicer tudi z ostalimi 99% nihče ni čisto zadovoljen, ampak to je že druga tema.
In tako smo od poslanca Koprivca iz SD ta teden na primer slišali, da za novo zakonsko ureditvijo, ki uresničuje zahteve Ustavnega sodišča, »stoji tudi Rimokatoliška cerkev, ki hlepi po tem, da bi, pač, rekatolizirala Slovenijo, da bi vzpostavila večjo moči in vpliv v slovenski družbi.«
Gre namreč za nerealno oboževanje vsega, kar je državno, in posledično omalovaževanje vsega, kar je zasebno.
Državljane je poslanec nato potolažil, da smo pred rekatolizatorji vendarle varni, ker da se bodo »Socialni demokrati z vsemi močmi borili proti temu.«
Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.
Izjava tovariša Koprivca kaže, da anti-pluralizem, tipičen za prejšnje stoletje, še kako živi. Kopriva pač ne pozébe, in to že vsaj trideset let.
Iz navedenih besed zato veje boj za oblast, boj proti pluralnosti in predvsem obseden boj proti Katoliški cerkvi.
Kar niti ne čudi: za miselne naslednike starega totalitarnega sistema je vprašanje šolstva bistveno; vsaka zasebna pobuda pa jih peče, kakor da bi padli med koprive.
Gre namreč za nerealno oboževanje vsega, kar je državno, in posledično omalovaževanje vsega, kar je zasebno. V medijih se s tem namenom stalno vpeljuje dihotomijo med javnim in zasebnim, kot da bi osnovna šola, ustanovljena na zasebno pobudo, ne bila tudi javna. V resnici pa bi morali govoriti o razliki med državnim in zasebnim.
In zakaj kolcanje po državnem, in srdito nasprotovanje zasebnemu? Razlogov je več, a ko gre za omenjeno stranko, bi lahko razlog res tičal v prejšnjem stoletju.
Najboljša javna državna šola je morda po njihovem mnenju tista, v kateri so otroci drugače mislečih, vernih staršev, morali doživeti marsikatero ponižanje, da o družbeni kontroli sploh ne govorimo. Take šole so sicer bile javne in državne, a so služile povsem zasebnim ciljem, totalitarno vsiljenim večini. Če parafraziramo Koprivca, so bile komunizirane.
Danes smo seveda v nekem drugem času, a vendar: čeprav rojen že v novem veku, sem na sicer odlični osnovni šoli z odličnim kadrom vendarle doživel tudi nekaj ostankov onega krasnega državnega šolstva. Še nekaj let nazaj je namreč kaka tr'šica mimogrede pribila kaj proti učencem, ki so obiskovali verouk.
Tovariši socialni demokrati kot ponosni nasledniki partije so zato prvi, ki bi glede vpliva na šolstvo in vzgojo morali molčati.
Prednost državne šole je pač ta, da izgleda pluralna in neopredeljena. Iz nje je na primer izbrisana verska vzgoja ... lahko pa v program vseeno stisneš kakšno ideologijo, če ti uspe. V prejšnjem stoletju je tak plevel v šolah odlično uspeval, dandanašnji pa se najde kaka druga kopriva, ki se poskuša razrasti.
Zato lahko razumemo skrb deklariranih naslednikov prejšnjega sistema, da bi kdo drug imel besedo pri izobraževanju. Hkrati pa postane jasno, kako neprimerno in protislovno je, da komurkoli le-ti očitajo »rekatolizacijo«.
Če pa bi se Cerkev zanjo nekoč vseeno odločila, pa se bo treba preverjenih metod »vzpostavljanja večje moči in vpliva v slovenski družbi« vsekakor učiti kar od pedagoškega sistema prejšnjega stoletja.
V resnici pa pri vsem tem gre le za načrtno podpihovanje predsodkov. Katoliški osnovni šoli pri nas sta dve od šestih zasebnih, večina jih torej ni »cerkvenih«. S tem bo Cerkev, če se ne bo poslužila metod predhodnikov socialnih demokratov, težko »rekatolizirala« Slovenijo.
Tovariši socialni demokrati kot ponosni nasledniki Partije so zato prvi, ki bi glede vpliva na šolstvo in vzgojo morali molčati. Raje se vsi skupaj zgledujmo po škofu Jegliču, ki je dejansko kaj naredil za dobro slovenskega šolstva ... dokler ni kdo drug »vzpostavil moči in vpliva v slovenski družbi«.
Razlogov za spodbujanje zasebnega šolstva, po drugi strani, pa ne manjka: vzgoja za pluralnost in s tem vzgoja za resnično demokracijo; realne finančne ugodnosti za državo; ustavno zaščitena pravica do izbire pedagoškega pristopa in s tem šole; uresničitev svobode staršev, da otroke izobražujejo, kakor menijo, da je zanje najboljše; in še mnogo drugega.
Od tega tedna naprej, kot že tolikokrat, pa o potrebi po večji pluralnosti govori tudi dejstvo, da v tej državi očitno potrebujemo normalizacijo vzgoje in šolstva.
Zaenkrat se nam namreč še vedno dogaja, da nekako vzgojimo ljudi, ki zaradi nerazgledanosti, če ne še kaj slabšega, širijo predsodke in demagogijo. Ne koprive, v šolah je treba sejati in saditi kaj boljšega za slovensko prihodnost, in zasebna pobuda pri tem je lahko v veliko pomoč.
Zadnje objave
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
18. 9. 2024 ob 15:16
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Predstavnika gospodarstva izstopila iz Strateškega sveta za davke
18. 9. 2024 ob 12:30
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Domovina 166: Pavel Rupar gre na volitve!
18. 9. 2024 ob 6:00
Odstopil je šolski minister Felda
17. 9. 2024 ob 20:32
Ekskluzivno za naročnike
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
25 komentarjev
Hribarjev Rafko
Odlično branje!
Kot pritok sveže studenčnice v zasmrajeno mlakužo, obkroženo s koprivami 😜 !
Pohvalen tudi Alojzev esej o Sokratu!
Domovinci, dajte ga povabiti, da napiše še kaj o Stari Grčiji.
Mislim, da to rabimo.
Friderik
Igor, v Waldorfski šoli je v ospredju religioznost kot taka in temu je podrejen pedagoški proces. Beri Rudolfa Steinerja. Zahtevo branje. Teozofija ali po slovensko modrost o Bogu. A pri financiranju ne gre za to. Gre za enakost pred zakonom in svobodno pobudo. Sicer lahko govorimo o aparthajdu. Kristjani, kot slovenska verzija zamorcev.
Jaz bi na tvojem mestu in mestu drugih, ki so alergični na krščanstvo, raje primerjal uspešnost teh javno privatnih šol z državnimi. Po kvaliteti, kot si lahko bral na tem portalu, so na vrhu. Dobri dijaki, bodoči zdravniki, inžinirji... so nacionalno bogastvo.
AlojzZ
Dobra primerjava je ta omemba apathajda.
piklo
Od koga pa ti kupuješ namišljene zgodbe in zgodbice!? Komunisti so ti prodali same laži, pa si kupil in še kupuješ, čeprav je njihova zgodbica zgodbica z nesrečnim koncem! RKC, ko je zvesta svojemu poslanstvu, oznanja veselo oznanilo in ne terja od mene nobenega denarja! Prostovoljno sem član Cerkve ali pa ne! Prostovoljno darujem, če se tako odločim!Dzi nu...daj ustavi se že enkrat, ker ne izkazuješ nobenega napredka v mišljenju! Živi dalje kot božji volek in ne pametuj, ker se smešiš!
IgorP
Katolištvo po ustavi ni državna vera!
Friderik
Imaš prav Igor. Ni državna vera, kot npr. v Angliji oz. Združenem kraljestvu, kjer je kraljica ob enem še vrhovni poglavar Cerkve. Ali pa v Grčiji, kjer grška pravoslavna ni ločena od države. Kaj pa praviš na waldorfsko osnovno šolo, gimnazijo in vrtec? Tudi to financira država.
AlojzZ
Se strinjam. Uradna vera je rdeči, borbeni ateizem.
IgorP
Friderik Kolikor je meni znano, v Waldorfskih šolah ni v ospredju katoliška vera! Če se motim, me popravi!
IgorP
RKC si naj katoliške šole ustanavlja sama in jih tudi financira! Pika!
AlojzZ
Se strinjam ampak s pogojem, da podobno velja za ateiste.
IgorP
AlojzZ Ni možno, ker je država ateistična!
AlojzZ
Gpspod Igor, torej so drige vere prepovedane?
slovenc sm
g. Igor, v demokraciji je konkurenca ustavna pravica. Pika. Drugim odrekate pravico konkurence, svojim NVO-jem, pa omogočate financiranje in s tem konkurenco državnim ustanovam. To je v nasprotju s prejšnjo vašo zahtevo. Pika. Pravite, da je država ateistična. To ni res. Še vedno spremljamo komunistične obrede. Pika.
IgorP
Slovencsm Vedno sem za konkurenco! Ne vidim pa razloga, zakaj bi zasebne šole izvajale program javnih šol! Če kdo ni zadovoljen z javno šolo, pa naj zasebno plača, če misli, da bo to koristilo njegovemu otroku! Ali pa naj otroci obiskujejo javno šolo, v zasebni pa tiste vsebine, ki jih javna ne nudi in jih starši za svoje otroke želijo! Seveda pa naj potem te vsebine plačajo!
rasputin
Vse lepo in prav to z zasebnim šolstvom in torej tudi s šolami v lasti verskih institucij. Ampak, koliko je uradno priznanih verskih institucij v Sloveniji? Mislim, da nekaj deset. To pomeni, da ne bomo imeli samo katoliških šol, temveč zelo verjetno tudi druge: budistično, hare-krišnovo, islamsko, judovsko ... Vse verske skupnosti bodo hotele z javnim denarjem financirati svoj pomladek in bodo imele pravno podlago za to, kar seveda ni nič narobe, verjetno pa marsikomu na koncu ne bo pretirano všeč.
AlojzZ
Če imate v mislih nekakšno pravično tekmovanje med verskimi skupnostmi, sicer niste omenili ateiste, sem takoj za. Krščanstvo se nima ničesar bati.
helena_3
Verjetno ne bo tako, razen pri islamski verski skupnosti. Ker mora zasebna šola na svoje stroške poskrbeti za primerno stavbo in druga "osnovna sredstva". Dvomom, da se bodo manjše verske institucije to bolj težko šle.
Teodor
To je seveda vprašanje rodnosti. Če ne bomo rojevali bodo čez čas samo islamske šole. Naj si bodo državne ali zasebne. Sekularizma ne bo mogoče rešiti z socialistično propagando.
Friderik
Ivan, budisti nimajo svojih šol. Budizem ni religija. Je nauk. Isto velja za Harekrišnovce, ki so eklektična sekta. Če bodo pa še druge religije, islam npr. imele svojo šolo bodo morale poučevati matematiko, fiziko, slovenščino itd. To bo financirala država. Ostalo, njihov verouk pa že tako in tako financirajo sami in bodo tudi v bodoče, kot Cerkev, ki to sama financira.
rasputin
Nobenega tekmovanja nisem imel v mislih, ampak če smo že pri tem, krščanstvo žal izgublja tekmo v Sloveniji z drugimi religijami. Ateizem pa zaenkrat ni religija. Morda pa se bo kdo spomnil tudi kaj takega in se bo oklical za vesoljnega guruja ateizma.
rasputin
Prilgam link na registrirane verske skupnosti v Sloveniji, ki jih je okrog 60. Formalno imajo enake pravice, torej lahko ustanvaljajo verske šole. Vse tega ne bodo storile, zanesljivo pa v Sloveniji ne bomo imeli samo katoliških verskih šol. https://www.gov.si/teme/verske-skupnosti/
irena
Tudi levičarji lahko ustanovnijo zasebno šolo z levičarsko indoktrinacijo otrok. Tja naj levičarski starši vpišejo svoje otroke. Z Luko Mescom in Fajonko po stenah. Glavni predmeti bojo: Rušenje vrednot zahodne družbe, Retorika na protestih, Zgodovina LGTB gibanja, Kako se izogniti zakonom in pravilom, Kako najlepše servirati laž...
Marko Anton Halik
Bravo avtor, bravo AlojzZ, bravo Tomaž, bravo Pavel
AlojzZ
O demokraciji smo navajeni zelo lepih besed, prav tako pa o antičnih Atenah, civilizaciji, kjer se je demokracija razvila. Partenon je postala že skoraj sopomenka za demokratične vrednote, zaradi česar se toliko voditeljev demokratičnih držav tam tako rado slika. Zato je precej nenavadno odkriti, da je bila ena od starogrških velikih dosežkov, filozofija, zelo sumničava do drugega grškega dosežka - demokracije. Ustanovni oče grške filozofije - Sokrat - v Platonovih dialogih predstavlja izredno pesimistično držo do demokracije. Platon v šesti knjigi Države opisuje Sokratov pogovor z Adejmantom, v katerem Sokrat poskuša pokazati sogovorniku hibe demokracije s prispodobo o družbi kot ladji. Če bi se odpravljal na morje, sprašuje Sokrat, kaj bi si želel, kdo naj odloča o tem, kdo naj bo za krmilom? Naj o tem odloča kdorkoli ali pa posamezniki, ki so izobraženi o pravilih in zahtevah plovbe. Seveda naj odločajo slednji, pravi Adejmant. Zakaj torej, odgovarja Sokrat, še kar vztrajamo pri razmišljanju da je vsaka odrasla oseba primerna za odločanje, kdo naj bo vladar države? Sokratovo sporočilo je v tem, da je glasovanje na volitvah veščina, ne pa intinuitivna sposobnost. In kot vsako veščino se mora ljudi tudi to veščino sistematično naučiti. Dopustiti, da državljani volijo brez izobrazbe je tako neodgovorno kot postaviti jih za krmilo ladje, ki pluje v Samos sredi nevihte.
Z neumnostjo volivcev je imel Sokrat katastrofalne izkušnje iz prve roke. 399 pr. Kr. je bil podvržen obtožbam kvarjenja Atenske mladine. Petsto Atencev je bilo povabljenih, da kot porotniki sodijo o primeru, in s tesno večino so odločili, da je Sokrat kriv. Obsodili so ga na smrt z zastrupitvijo. Ta proces je za mnoge razmišljajoče ljudi prav tako tragičen kot je npr. Jezusova obsodba za kristjane. Ključno je poudariti, da Sokrat ni bil elitist v običajnem pomenu besede. Ni trdil, da bi zgolj majhna peščica ljudi smela voliti. Je pa vztrajal, da so le tisti, ki so o zadevah premislili racionalno in poglobljeno, upravičeni do glasu. Pozabili smo na to razlikovanje med intelektualno demokracijo in dedno demokracijo. Glasovanje smo omogočili vsem ne da bi ga povezali z modrostjo. In Sokrat je vedel, kam to vodi. V sistem, ki so se ga Grki bali čez vse: v demagogijo. Atenci so imeli boleče izkušnje z demagogi, npr. z Alkibadom, bogatim, karizmatičnim, dobrikavim možakom, ki je spodkopal temeljne svoboščine in vodil Atence k vojaški katastrofi na Siciliji. Sokrat je vedel, s kakšno lahkoto lahko kandidati izkoristijo našo željo po preprostih odgovorih. Povabil nas je, naj si predstavljamo volilno debato med dvema kandidatoma; med nekom, ki je podoben zdravniku in nekom, ki je kot lastnik slaščičarne. Slaščičar bi o njegovem nasprotniku trdil: Poglejte, ta človek vam je storil veliko hudega. Povzroča vam bolečine, vam daje grenke sirupe in vam pravi, da ne jejte in ne pijte vsega, kar želite. Nikoli ne bo ustregel vašim številnim željam, tako kot vam bom jaz. Sokrat nas vabi, da razmislimo o odzivu občinstva: Mislite, da bi bil zdravnik zmožen učinkovitega odgovora? Njegov iskren odgovor - "Povzročam vam muke in delujem mimo vaših želja, zato da bi vam pomagal" bi povzročil razburjenje med volivci, se vam ne zdi?
Pozabili smo na poglavitna Sokratova opozorila o demokraciji. Raje smo demokracijo motrili kot nedvoumno dobrino - ne pa kot nekaj, kar je učinkovito samo takrat in v toliko, kolikor je učinkovit izobraževalni sistem, ki ga obkroža. Zato smo izvolili tako veliko slaščičarjev in le malo zdravnikov.
======================================================================
Tako Sokrat kake pol tisočletja pred Kristusovim rojstvom. Original pa je na:
https://youtu.be/fLJBzhcSWTk
Pa mir in vse dobro vam želim, gospod dzi nu nje ja!
piklo
Odlično, AlojzZ!! Vredno razmisleka!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.