Državno ali zasebno šolstvo: Cerkev za pluralizem, SD proti z vsemi močmi. Paradoks ali stalnica totalitaristične miselnosti?

dr. Gabriel Kavčič
Foto: pixabay.com
Ta teden je Državni zbor po skoraj sedmih letih vendarle potrdil rešitev za ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol. Žal pa se je tudi tokrat pokazalo, da je v Sloveniji vsako sredstvo dovoljeno, ko gre zaboj proti pluralnosti.

V Sloveniji zasebne osnovne šole obiskuje manj kot odstotek vseh osnovnošolcev. In to seveda zaradi srdite borbe proti pluralnosti, ki zavira vsakršno zasebno pobudo. Sicer tudi z ostalimi 99% nihče ni čisto zadovoljen, ampak to je že druga tema.

In tako smo od poslanca Koprivca iz SD ta teden na primer slišali, da za novo zakonsko ureditvijo, ki uresničuje zahteve Ustavnega sodišča, »stoji tudi Rimokatoliška cerkev, ki hlepi po tem, da bi, pač, rekatolizirala Slovenijo, da bi vzpostavila večjo moči in vpliv v slovenski družbi.«

Gre namreč za nerealno oboževanje vsega, kar je državno, in posledično omalovaževanje vsega, kar je zasebno.

Državljane je poslanec nato potolažil, da smo pred rekatolizatorji vendarle varni, ker da se bodo »Socialni demokrati z vsemi močmi borili proti temu.«


Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.




Izjava tovariša Koprivca kaže, da anti-pluralizem, tipičen za prejšnje stoletje, še kako živi. Kopriva pač ne pozébe, in to že vsaj trideset let.

Iz navedenih besed zato veje boj za oblast, boj proti pluralnosti in predvsem obseden boj proti Katoliški cerkvi.

Kar niti ne čudi: za miselne naslednike starega totalitarnega sistema je vprašanje šolstva bistveno; vsaka zasebna pobuda pa jih peče, kakor da bi padli med koprive.

Gre namreč za nerealno oboževanje vsega, kar je državno, in posledično omalovaževanje vsega, kar je zasebno. V medijih se s tem namenom stalno vpeljuje dihotomijo med javnim in zasebnim, kot da bi osnovna šola, ustanovljena na zasebno pobudo, ne bila tudi javna. V resnici pa bi morali govoriti o razliki med državnim in zasebnim.

In zakaj kolcanje po državnem, in srdito nasprotovanje zasebnemu? Razlogov je več, a ko gre za omenjeno stranko, bi lahko razlog res tičal v prejšnjem stoletju.

Najboljša javna državna šola je morda po njihovem mnenju tista, v kateri so otroci drugače mislečih, vernih staršev, morali doživeti marsikatero ponižanje, da o družbeni kontroli sploh ne govorimo. Take šole so sicer bile javne in državne, a so služile povsem zasebnim ciljem, totalitarno vsiljenim večini. Če parafraziramo Koprivca, so bile komunizirane.

Danes smo seveda v nekem drugem času, a vendar: čeprav rojen že v novem veku, sem na sicer odlični osnovni šoli z odličnim kadrom vendarle doživel tudi nekaj ostankov onega krasnega državnega šolstva. Še nekaj let nazaj je namreč kaka tr'šica mimogrede pribila kaj proti učencem, ki so obiskovali verouk.
Tovariši socialni demokrati kot ponosni nasledniki partije so zato prvi, ki bi glede vpliva na šolstvo in  vzgojo morali molčati.

Prednost državne šole je pač ta, da izgleda pluralna in neopredeljena. Iz nje je na primer izbrisana verska vzgoja ... lahko pa v program vseeno stisneš kakšno ideologijo, če ti uspe. V prejšnjem stoletju je tak plevel v šolah odlično uspeval, dandanašnji pa se najde kaka druga kopriva, ki se poskuša razrasti.

Zato lahko razumemo skrb deklariranih naslednikov prejšnjega sistema, da bi kdo drug imel besedo pri izobraževanju. Hkrati pa postane jasno, kako neprimerno in protislovno je, da komurkoli le-ti očitajo »rekatolizacijo«.

Če pa bi se Cerkev zanjo nekoč vseeno odločila, pa se bo treba preverjenih metod »vzpostavljanja večje moči in vpliva v slovenski družbi« vsekakor učiti kar od pedagoškega sistema prejšnjega stoletja.

V resnici pa pri vsem tem gre le za načrtno podpihovanje predsodkov. Katoliški osnovni šoli pri nas sta dve od šestih zasebnih, večina jih torej ni »cerkvenih«. S tem bo Cerkev, če se ne bo poslužila metod predhodnikov socialnih demokratov, težko »rekatolizirala« Slovenijo.

Tovariši socialni demokrati kot ponosni nasledniki Partije so zato prvi, ki bi glede vpliva na šolstvo in vzgojo morali molčati. Raje se vsi skupaj zgledujmo po škofu Jegliču, ki je dejansko kaj naredil za dobro slovenskega šolstva ... dokler ni kdo drug »vzpostavil moči in vpliva v slovenski družbi«.

Razlogov za spodbujanje zasebnega šolstva, po drugi strani, pa ne manjka: vzgoja za pluralnost in s tem vzgoja za resnično demokracijo; realne finančne ugodnosti za državo; ustavno zaščitena pravica do izbire pedagoškega pristopa in s tem šole; uresničitev svobode staršev, da otroke izobražujejo, kakor menijo, da je zanje najboljše; in še mnogo drugega.

Od tega tedna naprej, kot že tolikokrat, pa o potrebi po večji pluralnosti govori tudi dejstvo, da v tej državi očitno potrebujemo normalizacijo vzgoje in šolstva.

Zaenkrat se nam namreč še vedno dogaja, da nekako vzgojimo ljudi, ki zaradi nerazgledanosti, če ne še kaj slabšega, širijo predsodke in demagogijo. Ne koprive, v šolah je treba sejati in saditi kaj boljšega za slovensko prihodnost, in zasebna pobuda pri tem je lahko v veliko pomoč.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
  • 19. 04. 2024
Proti človekovemu dostojanstvu so evtanazija, splav, smrtna kazen, pa tudi zakoni proti homoseksualnosti
  • 10. 04. 2024
stisnjena pest, komunizem, simbol
Svoboda za žico
  • 14. 05. 2024