Kuba razpada v temi: osma noč brez elektrike, predsednik Díaz-Canel priznal pogovore z ZDA in humanitarno krizo, ki jo svet pozablja

Vir: Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK

Medtem ko vojna na Bližnjem vzhodu dominira naslove, Kuba tone v temo, zato se v medijih pogosta omenja beseda »blackout« – in ta se resnično dogaja. Bobnanje po loncih v Havani, študentski protest in prvi javni signali dialoga s Trumpovo administracijo so zbudili širšo svetovno javnost. Zgodila pa se je tudi nova zaostritev v Morónu.

Kuba tone v temo: vsak dan brez elektrike in hrane

V temi Havane, kjer ulične luči ne svetijo 12, 18 ali celo več ur na dan, se vsak večer okoli 21.30 začne zvočni upor, stavka na bobnih, ko na stotine ljudi tolče po loncih in ponvah. »Cacerolazos«, zvok frustracije in upora, ki odmeva po soseskah Cerro, Central Havana, San Miguel del Padrón, La Lisa in drugih.

»Tako nihče ne more delati, študirati ali biti srečen,« pravi študent Leandro Fernández iz soseske Cerro. Medtem ko svet gleda in spremlja večinoma samo vojno na Bližnjem vzhodu, se na Kubi dogaja tiha humanitarna katastrofa – in točno to so tisti »vroči posnetki« z omrežja X, ki krožijo v zadnjih dneh.

Ljudje plačajo najvišjo ceno: humanitarna kriza v senci Bližnjega vzhoda

Tri mesece so že brez nafte, vse od januarja 2026, kar je posledica ameriške vojaške operacije v Venezueli (zajetje Nicolása Madura 3. januarja 2026). Takrat je Trumpova administracija prekinila dobavo nafte na Kubo. Otok, ki je bil odvisen od Venezuele, je tako ostal brez glavnega vira goriva. Tukaj so najhujše posledice:

  • velika zatemnitev: marca (dve tretjini otoka brez elektrike, vključno s Havano);
  • dnevni izpadi v provincah: 12–20 in več ur, ponekod celo več, po popravilu termoelektrarne Antonio Guiteras so izpadi še vedno ostali enaki;
  • zaprte univerze, odpovedane operacije v bolnišnicah, ustavljen javni promet;
  • pomanjkanje hrane, zdravil in goriva.

V senci vojne na Bližnjem vzhodu: Kubanska kriza, ki jo svet ignorira

Izpadi elektrike na Kubi niso omejeni zgolj na javno razsvetljavo. Gre namreč za popolne izpade celotnega električnega omrežja v domovih, bolnišnicah, šolah in podjetjih. Dnevni izpadi elektrike lahko trajajo od 12 do 20 ur, v provincah včasih tudi 50 ur in več zapored, občasno prihaja do popolnega kolapsa omrežja, kakor se je zgodilo 5. marca 2026, ko je popolni mrk padel na skoraj celoten zahodni in osrednji del otoka. Ulice so v temi, hladilniki ne delujejo, vode ni, operacije v bolnišnicah odpovedujejo. Javna razsvetljava je resda ugasnjena, a to je le del vrha ledene gore – glavna težava je v tem, da Kubanci živijo brez elektrike na svojih domovih.

Cene osnovnih dobrin so neznosne, karton 30 jajc na črnem trgu stane okoli 7–8 evrov, medtem ko povprečna plača znaša pičlih 12 evrov. Vlada krivi ameriško oblast, da jih je zadušila z blokado dobave nafte iz Venezuele, ceno pa zdaj plačujejo prebivalci, ki trpijo. Združeni narodi in mediji sicer opozarjajo, da so Kubanci na robu humanitarnega kolapsa.

Osma noč »cacerolazov« in prvo nasilje: protesti se zaostrujejo

Osma noč t. i. »cacerolazov«. Od velikega »blackouta« 5. marca potekajo glasni protesti že osmo noč zapored v Havani, Matanzasu in na drugih območjih. V Morónu (Ciego de Ávila) so demonstranti vdrli v sedež Komunistične partije Kube, zažgali pohištvo in vpili »libertad« oziroma »hočemo svobodo«, tako da je policija celo uporabila strelno orožje, en mladenič je bil ranjen.

9. marca je približno 20 študentov Univerze v Havani izvedlo redko mirno sedenje pred fakulteto – protest proti odpovedanim predavanjem in pomanjkanju interneta ter elektrike. Videoposnetki na družbenih omrežjih ter v novicah Al Jazeere in Reutersa kažejo temo, ogenj, obup in razočaranje.

Zaenkrat ni množične revolucije, kot se je zgodila julija 2021, saj se ljudje bojijo represije, vendar nezadovoljstvo raste iz ure v uro.

Politični preobrat: Díaz-Canel priznal pogovore z ZDA

13. marca je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel v televizijskem nagovoru prvič javno potrdil pogovore z ameriškimi predstavniki. »Pogovori so bili namenjeni iskanju rešitev prek dialoga za bilateralne stike med našima državama,« je dejal vodja komunistične partije Kube. Poudaril je enakost in spoštovanje suverenosti, hkrati pa priznal ogromno zaskrbljenost prebivalcev zaradi izpadov elektrike.

Trump pritiska, ko govori o »globoki težavi« na Kubi ter možnem »prijateljskem prevzemu Kube« in spremembi režima. Marco Rubio, državni sekretar ZDA, ki vodi pogajanja skupaj z ameriški diplomati, napoveduje konec diktature še letos.

Opozorilo za slovenske in evropske popotnike

Pred prvomajskimi počitnicami je nevarno potovati na Kubo – tudi iz Slovenije in EU. Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je že februarja 2026 uradno dvignilo opozorilo na oranžno stopnjo; odsvetuje vsa nenujna potovanja zaradi najhujše energetske in gospodarske krize na Kubi v zadnjih letih. Podobno so storile Velika Britanija, Kanada in Švedska.

Zakaj je nevarno ravno v tem času?

  • Izpadi elektrike 12–20 ur in več dnevno prizadenejo tudi hotele, letališča in pristanišča – brez luči, brez vode, brez hladilnikov, brez Wi-Fi.
  • Pomanjkanje goriva pomeni odpovedi letov, dolge vrste za bencin in tveganje, da ostanete »ujeti« na otoku.
  • Majhni, a rastoči protesti (»cacerolazos«) z nasiljem – tvegane demonstracije in večja zborovanja.
  • Zdravstvene storitve so obremenjene, primanjkuje hrane in zdravil.

Prvomajske počitnice so že čez mesec in pol, ko nekateri Slovenci tradicionalno rezervirajo tudi oddih na Kubi. MZEZ močno priporoča, da preverite aktualne nasvete na gov.si in raje izberete drugo varno destinacijo. Bolje varno na pot kot obžalovati in obstati na Kubi. Slovenske popotnike in turiste je, upamo, nekaj naučila tudi nedavna evakuacija iz »najbolj varnega« mesta na svetu, Dubaja v Združenih arabskih emiratih.

Kubanci že desetletja trpijo diktaturo

Ne glede na »sankcije« ali »notranje napake« Kubanci trpijo vsak dan; so brez elektrike, brez kruha in brez prihodnosti. V senci vojne na Bližnjem vhodu kubanska kriza še vedno ostaja tudi v medijski temi, a je vredna spremljanja.

Če pogovori z ZDA padejo v vodo, lahko izbruhnejo še hujši nemiri. Stanje je sila napeto in nepredvidljivo. Če pa Kubanci in njihova partija nekako le uspejo s pogovori z ZDA, se morda zgodi olajšanje. A za zdaj Kuba tako ali drugače ostaja v temi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Nov parlament, nova politika?
9. 4. 2026 ob 12:00