Izhodišča pred finalom rušenja Janševe vlade: obeti strank vladne koalicije

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Kakšni so torej scenariji razpleta slovenske politične drame s poskusom menjave oblasti, ki se vleče že od srede oktobra in se bo očitno zavlekla še globoko v januar? Ter kaj si od nje lahko nadejajo stranke na oblasti in tiste, ki si zanjo prizadevajo?

V včerajšnjem prispevku smo predstavili tri najverjetnejše izhode iz trenutne situacije ter analizirali obete strank koalicije KUL, ki to vlado rušijo.

Tokrat pa se osredotočamo na preostale tri stranke, ki še tvorijo vladno koalicijo: torej SDS, NSi in SMC.

Slovenska demokratska stranka


Število poslancev: 26
Povprečna podpora javnomnenjskih anket v zadnjih treh mesecih: 28,2 % opredeljenih sodelujočih
Mesečni trend podpore med opredeljenimi anketiranci:
Obeti v primeru predčasnih volitev: dobri

Ocena situacije SDS: Kadar je v Sloveniji na oblasti SDS, se za njo vedno praši. Ali, recimo, kadi, da lažje nadaljujemo z naslednjim pregovorom: da kjer je dim, je tudi ogenj. A v situaciji SDS v aktualni koaliciji velja, da je dima mnogo več kot ognja. Oziroma, če želimo ostati pri pregovorih, lahko to prevedemo tudi: pes, ki laja, ne grize.

SDS in predvsem njen voditelj Janez Janša, "lajajo" veliko, a predvsem do koalicijskih partnerjev so ustrežljivi, na trenutke celo krotki in ponižni. Zaradi tega njihove številne najavljene namere, ki pri političnih in medijskih nasprotnikih sprožajo največ ogorčenega zgražanja, praviloma odpadejo že na koalicijski ravni: od sprememb medijske zakonodaje, ukinitve sklada za nevladne organizacije, pa do spora okoli financiranja STA ter odvzema pomoči tistim, ki namerno kršijo ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa.

Kljub temu, da SDS ob razmerjih v tej koaliciji ne spelje ravno mnogo svojih projektov, se jim v opozicijo ali na predčasne volitve pretirano ne mudi. Predvsem glede slednjih pa ne bi imeli nič proti, če bi se zgodile, saj si lahko ta trenutek obetajo še več podpore, kot so jo dobili nazadnje. To sicer še ne pomeni, da bi lahko tudi sestavili novo vlado, zato bo Janša najbrž kar vztrajal pri tej, dokler bo pač šlo.

Zaostrene politične razmere, histerizacija političnega prostora ter medijski napadi na SDS in predsednika vlade njemu in stranki ne škodijo, temveč kvečjemu koristijo, saj se tako generira polarizacija, ki za stranke zmernejših pristopov levo in desno od sredine pušča malo kisika. V tem smislu je Janševa SDS s svojimi rušitelji v svojevrstni simbiozi; ponuja jim lik zunanjega sovražnika, za katerim lahko skrivajo lastno praznost, nesposobnost in šibkost. V zameno pa ti hranijo Janševo dominacijo na desnici.

Ravno zato predčasne volitve ta trenutek v slovenskem političnem prostoru ne bi spremenile ničesar bistvenega. A na obeh političnih polih najdemo takšne, ki jih to dejstvo od njih ne odvrača.

Nova Slovenija - krščanski demokrati   


Število poslancev: 7
Povprečna podpora javnomnenjskih anket v zadnjih treh mesecih:  7,5 % opredeljenih sodelujočih
Mesečni trend podpore med opredeljenimi anketiranci:



Obeti v primeru predčasnih volitev: stagnacija
Ocena situacije NSi: Upoštevajoč srednjeročno politično perspektivo je NSi med osmoljenci dejstva, da niso imeli druge možnosti, kot da se po Šarčevi odvrženi puški v koruzo državotvorno pridružijo dogovoru med Janšo in Počivalškom za novo, desnosredinsko vlado. Ravnokar so namreč zastavili svežo strategijo javnega pozicioniranja na "politično sredino", in ko je ta ravno začela prinašati javnomnenjske bonuse, se je zgodila sprememba oblasti z vsemi njenimi posledicami. Najbolj zoprno za NSi je, da je sledeče artilerijsko obstreljevanje večji del sredine pometlo v zavetje strelskih jarkov desne in leve frontne črte, na nikogaršnji zemlji pa je ostal prostor le za trupla.

Novi Sloveniji tako ne ostane drugega, kot da prevedri to mesarsko klanje brez da jo zadene šrapnel z druge strani ali rafal prijateljskega ognja. Sproti pa poskuša na področjih pod njihovo odgovornostjo postoriti čim več in tako izgraditi nekaj novih političnih obrazov. Prav slednje jim nadpovprečno uspeva, kar jim na trenutke priznavajo celo politični nasprotniki. Janez Cigler Kralj je nov obetajoči in vse bolj prepoznaven obraz stranke, z izbranimi besedami se govori tudi o Vrtovčevem vodenju infrastrukturnega ministrstva. Še najbolj izpostavljen na tej fronti je, glede na ambicije v svojem resorju nič kaj presenetljivo, predsednik in minister za obrambo Matej Tonin. Če iz te vojne ne bo izšel s slovesom voditelja, ki "v imenu usmiljenja in blagohotnosti vodi šibke skozi dolino teme", krščanski demokrati pod njegovim vodstvom ne bodo posegli po odstotkih, za katere si s tako vztrajnostjo in vero prizadevajo.

Stranka modernega centra 


Število poslancev: 8
Povprečna podpora javnomnenjskih anket v zadnjih treh mesecih:  1 % opredeljenih sodelujočih
Mesečni trend podpore med opredeljenimi anketiranci:

Obeti v primeru predčasnih volitev: nikakršni

Ocena situacije SMC: Danes, ko se stranka z nekoč daleč največ poslanci v državnem zboru valja v umazaniji in prahu globoko pod pragom političnega preživetja, mnogi pozabljajo, da je na dno ni strmoglavilo zdajšnje vodstvo, temveč pilot nekoč bleščeče uniforme, Miro Cerar. Pravzaprav je SMC-ju pod Počivalškom najprej šlo vidno na bolje, še posebej, ko je, konstruktivno zase in državo, po Šarčevem sestopu reševal Slovenijo pred novim preuranjenim ljudskim glasovanjem. Takrat je tudi modro zavrnil nespodobno javno povabilo premierja v odstopu, ki bi ga lahko prevedli nekako takole: "Zdravko, pridružite se mi na predčasnih volitvah, kjer bom dokončno opravil z vami in prevzel vašo volilno bazo."

A tudi takšna odločitev je imela svoje neizbežne posledice. Počivalšku in s tem stranki je bila posvečena prva večja medijska afera Janševe koalicije, domnevno sporen nakup zaščitne opreme v apokaliptičnih razmerah prvega koronavirusnega vala. Najbrž je to cena, ki se ji zaradi "izdaje interesov levice" Počivalšek ni mogel izogniti. Pri čemer pa se akterji najbrž niso zavedali, da z rdečo zastavo mahajo pred nosom najbolj trmastega bika v celotnem slovenskem političnem hlevu.

Zato je tudi vsem jasno, da nove-stare koalicije z Zdravkom Počivalškom ne more biti in da je potrebne glasove SMC-ja mogoče dobiti le tako, da na drugo stran premamijo dovolj njegovih poslancev. Izkazuje se, da medijsko mesarjenje za to ne bo dovolj, kot očitno tudi ne majave obljube o zaželenih okrajih pod novo zastavo na naslednjih volitvah. Posredi je namreč trezna ocena, kaj predstavlja večje tveganje za politični kolaps tega mandata ter nove predčasne volitve - vztrajanje v desnosredinski koaliciji ali ponovno spajdašenje s starimi kameradi, za katere se je še nedavno izkazalo, da drug z drugim več kot dobro leto ne zmorejo zdržati.

A politična perspektiva SMC-ja je tudi v Janševi vladi skoraj tako brezupna kot bi bila v novi KUL-ovski. Zato je v njihovem globokem interesu, da z vsemi močmi tej parlamentarni sestavi pomagajo izpeljati mandat do konca. Vmes lahko igrajo vlogo koalicijskega korektorja Janševi SDS, ki jim jo je tako nespametno prepustil Karl Erjavec, ter obenem iz volilne pasivizacije skušajo zbezati podjetniško naravnano liberalno sredino. Če to v letu 2022 ne bo dovolj, pa jim bo v gospodarstvu vplivni predsednik stranke menda vendarle našel adekvatna delovna mesta.

Jim lahko akterji, ki iz političnega ozadja že tri mesece sestavljajo KUL koalicijo, ponudijo več od tega? Dokončen odgovor na to bistveno vprašanje bomo dobili po oglasih.

Preberite še: Izhodišča pred finalom rušenja Janševe vlade: obeti Koalicije ustavnega loka
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

foto: Tomo Strle
Tonin pozdravil ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I. Janša: Kakšno sprenevedanje!
  • 07. 05. 2024
Robert Golob, Janez Janša
Janša: Glede na volilni izid bo SDS kmalu sestavljala vlado
  • 19. 06. 2024
Anže Logar po izstopu iz SDS napoveduje, da bo do konca leta ustanovil svojo stranko
  • 10. 10. 2024