Izhodišča pred finalom rušenja Janševe vlade: obeti strank Koalicije ustavnega loka

Vir foto: zajem slike Youtube, wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Po današnjem sestanku strank Koalicije ustavnega loka z njihovim kandidatom za novega predsednika vlade, Karlom Erjavcem, je dokončno jasno, da bo desnosredinska vlada leto 2020, kljub izgubi enega od štirih koalicijskih partnerjev, preživela.

Po zadnji anketi sodeč volivci DeSUS in njegovega predsednika za potezo, ki se zna dolgoročno izkazati za nepremišljeno, že kaznujejo. Obenem Erjavec pri ljudstvu nima kredibilnosti za premiersko mesto, zaradi česar trpi ugled tudi največjih strank KUL koalicije, oziroma njunih voditeljev.

Zaradi pomanjkanja glasov za prevrat so že nekajkrat napovedano in potem prestavljeno vložitev konstruktivne nezaupnice znova pomaknili še dlje v prihodnost, zdaj v čas po novem letu. Na kdaj točno, ostaja odprto, špekulira pa se, da čakajo, da v javnost pricurlja zdaj že razvpiti osnutek poročila Računskega sodišča o nakupu zaščitne opreme, kar bi se lahko zgodilo takoj zatem, ko ga prejmejo revidiranci. Ta naj bi služil kot vzvod za sprožitev razkola v stranki SMC ter prestop dela poslancev na stran nove združbe.

Pred ponovno prestavljenim velikim finalom rušenja 3. Janševe vlade pa si oglejmo izhodišča posameznih strank Koalicije ustavnega loka ter kaj bi različni scenariji razpleta tega političnega manevra zanje pomenili.

Scenariji kratkoročne notranjepolitične prihodnosti
Aktualno rušenje Janševe vlade ima potencialno tri najverjetnejše izhode: Najprej, da bo neuspešno in da manjšinska koalicija treh strank z večinsko podporo v parlamentu, zagotovljeno s strani SNS in poslancev narodnih manjšin, nadaljuje z delom.

Nato, da sta izglasovani konstruktivna nezaupnica in potem še ministri nove vlade, ki prevzame oblast.

Ter da je izglasovana konstruktivna nezaupnica, ne pa tudi ministrska ekipa kar državo pahne v politično nestabilnost in zelo verjetne predčasne volitve. Do teh lahko v srednjeročnem obdobju privede še nekaj manj verjetnih, a ne povsem nezanemarljivih scenarijev, podrobnosti katerih puščamo ob strani.

Stranka Marjana Šarca


Število poslancev: 14
Povprečna podpora javnomnenjskih anket v zadnjih treh mesecih: 15,8 % opredeljenih sodelujočih
Mesečni trend podpore med opredeljenimi anketiranci:



Obeti v primeru predčasnih volitev: sčasoma vse slabši
Ocena situacije LMŠ: Šarčevi so med štirimi (petimi, če štejemo še DeSUS) strankami KUL, najbolj zadržani do scenarija ponovnega skoka na oblast, kar se jim bere tudi z obrazov. A javnega priznanja ali oponiranja si, kot ostale stranke KUL, zaradi izjemnega pritiska levih interesnih zaledij, naj naredijo vse za zamenjavo vlade, ne morejo privoščiti.

Ker jim tudi zdajšnji status quo ne ustreza, saj po sestopu z oblasti postopoma izgubljajo podporo, mnogi špekulirajo, da bi ravno v LMŠ ob raznih tajnih glasovanjih znali poskrbeti, da bi se država znašla na predčasnih volitvah, seveda na način, da kot krivci za to ne bi izpadli sami. LMŠ je namreč ena redkih strank, ki se ji dejansko zelo mudi na volitve, saj politična zgodovina instant projektov, nastalih čez noč, kaže, da ko enkrat sestopijo z oblasti, je trend padanja podpore izjemno težko zajeziti.

Trenutno še imajo srečo, da so Socialni demokrati pod novim vodstvom zaokrenili v povsem napačno smer in da se te napake morda še ne zavedajo. Druga sreča za Šarčeve je, da v levosredinski prostor ni uletela že kakšna nova instant pogruntavščina. A takšne vsestranske sreče zagotovo ne bodo deležni v nedogled.

Socialni demokrati


Število poslancev: 12
Povprečna podpora javnomnenjskih anket v zadnjih treh mesecih: 16,4 % opredeljenih sodelujočih
Mesečni trend podpore med opredeljenimi anketiranci:

Obeti v primeru predčasnih volitev: pod njihovimi pričakovanji in ambicijami
Ocena situacije SD: Vse je res dobro kazalo; menjavo vodstva so v Socialnih demokratih izpeljali pravi trenutek, ko se je na levi sredini po zatonu SMC in nato še LMŠ ustvarila praznina, ki je naravnost klicala, da jo nagovori sveži voditelj. Evropska poslanka visokih javnomnenjskih rejtingov Tanja Fajon se je zdela idealna politična osebnost za dosego tistega, kar je pred dobrim desetletjem, po razpadu LDS in Janševi štiriletni vladavini, Borut Pahorju že uspelo - triumfalna volilna zmaga SD in prevzem oblasti.

Ampak ne. Namesto da bi sledila Pahorjevemu zgledu zmerne, povezovalne "srednje poti", je Fajonova Socialne demokrate pognala še bolj na levo, proti političnemu radikalizmu, v katerem že kraljuje neka druga stranka, Levica. Namesto ponudbe zmerno leve programske alternative se je novo vodstvo spustilo v tekmo zgražanja nad vsem, kar počne Janševa vlada, pri čemer je nespretno prihajalo v navzkrižja z lastnimi stališči in podlegalo vseh vrst nesmislom. Od izražene podpore vidnih članov stranke korona skeptiku Marku Potrču, zbiranju podpisov za referendum o investicijah v Slovensko vojsko ter zadnjega pokleka pred nepriljubljenim Karlom Erjavcem, kar je pljunek v obraz njihovim lastnim premierskim ambicijam.

Socialni demokrati v političnem prostoru vse redkeje delujejo kot stranka lastnih vizij in programov ter vse pogosteje kot slabša kopija originalne levo-radikalne stranke Levica. Pri tej vse radikalnejši drži pa prihajajo v konflikt z lastnim terenom, uglednimi župani, ki imajo veljavo v svojem okolju, in z njimi celo javno obračunavajo.

Vse to je spodbuden naraščajoči trend javnomnenjske podpore najprej zaustavilo in ga nato začelo počasi obračati navzdol. In to v izjemno ugodni situaciji na levem polu, ko potencialni volivci hrepenijo po novem leadershipu. Tanja Fajon jim tega očitno ni sposobna ponuditi.

Socialnim demokratom, ki zapadajo v krizo vodenja in identitete, zato predčasne volitve nikakor ne ustrezajo, za koristi dela interesnih struktur strankinega zaledja pa bi potrpeli tudi v vladi pod Erjavcem. V vsakem primeru pa potrebujejo čas, da prepoznajo svojo zmoto in stranko pravočasno preokrenejo v politično ustreznejšo smer in se izognejo volilnemu fiasku.

Levica


Število poslancev: 8
Povprečna podpora javnomnenjskih anket v zadnjih treh mesecih:  12,7 % opredeljenih sodelujočih
Mesečni trend podpore med opredeljenimi anketiranci:
Obeti v primeru predčasnih volitev:
odlični
Ocena situacije Levice: Levica je ena redkih strank v parlamentu, ki natančno ve, kaj dela, kaj hoče in kako to doseči. Pri svoji politiki so konsistentni, v retoriki levega radikalizma dosledni, provokativni, brezobrazni in po potrebi tudi žaljivi ter primitivni. So tista stranka na levem polu, ki jim politična histerija, ki je kurivo vse bolj ekstremni polarizaciji političnega prostora, najbolj ustreza - podobno kot velja za SDS na drugi strani politične daljice. K uspehu njihove strategije pomembno prispeva dejstvo, da imajo med vsemi parlamentarnimi strankami v osrednjih medijih največjo zaslombo. Število kritičnih ali negativnih člankov/prispevkov na račun te, po vseh evropskih kriterijih radikalno leve stranke, lahko v osrednjih medijih v zadnjih letih naštejemo na prste ene roke ne najbolj spretnega mizarja, ne glede na retorične ekscese, ki si jih politiki Levice neredko privoščijo.

Zaradi tovrstne drže je tudi na prvi pogled presenetljivo, da bi poslanci Levice, ko gre za mandatarja, brez resnih pomislekov preklopili iz "njihovega" Jožeta P. Damijana k staremu preračunljivcu in oportunistu Karlu Erjavcu. Zato jih mnogi sumijo, da v tej drži niso iskreni ter ob Šarčevih veljajo za glavne kandidate morebitne tihe sabotaže Erjavčeve ambicije. V trenutku, ko bi Janševa vlada padla, bi namreč Levica lahko obrnila ploščo in Slovenijo poslala na predčasne volitve. Če kdo, se ravno oni pri svojih volivcih takšnega ravnanja nimajo kaj bati.

Stranka Alenke Bratušek


Število poslancev: 5
Povprečna podpora javnomnenjskih anket v zadnjih treh mesecih: 4 % opredeljenih sodelujočih
Mesečni trend podpore med opredeljenimi anketiranci:



Obeti v primeru predčasnih volitev: spodbudni
Ocena situacije SAB: Že večkrat odpisani Alenki Bratušek je še enkrat treba priznati, da ima žilico za politično preživetje ter da se zna učiti iz izkušenj ter predvsem lastnih napak, ki jih je od začetniških časov vse manj. Njena največja težava trenutno je, da ni na politični funkciji, saj ni bila izvoljena v državni zbor, njena vrlina pa, da tega povprečen volivec sploh ne opazi.

Prav zato bi stranka, ki vodi kanček manj radikalno politiko zavračanja in zgražanja nad desnosredinsko vlado, a hkrati to počne še z ravno pravo mero, da ji levi aktivisti ne morejo očitati ničesar, na tak način kaj spretno lahko prekrmarila mandat in se na volitvah ponovno uvrstila v državni zbor. A če bo treba na oblast, bodo to tudi brez težav sprejeli, saj bo Alenka ponovno dobila svoje infrastrukturno ministrstvo in s tem medijske termine na gradbiščih drugega tira ter tretje osi.

Nedvomno jim gre nekoliko v nos, da morajo za mandatarja zdaj podpreti predsednika neposredne konkurence za upokojenske glasove. A vse drugo, kar zadnje mesece počne DeSUS, vključno z Erjavčevimi povzpetniškimi vragolijami, SAB neizmerno koristi.

DeSUS 


Število poslancev: 4
Povprečna podpora javnomnenjskih anket v zadnjih treh mesecih: 4,2 % opredeljenih sodelujočih
Mesečni trend podpore med opredeljenimi anketiranci:



Obeti v primeru predčasnih volitev: črni
Ocena situacije DeSUS: 
Kaotična politika upokojenske stranke v zadnjih mesecih kaže, da je stranka bodisi ujetnica napačne predstave, kdo so njeni volivci in kaj je v političnem prostoru sploh njena vloga, bodisi ujetnica vplivne leve klike znotraj stranke, bodisi ujetnica individualnih interesov sebičnih posameznikov, ki jim je DeSUS le orodje za uresničevanje lastnih ambicij. Najbrž pa vsega trojega po malem.

Karl Erjavec je tipičen primer takšnega posameznika, tisti, ki so ga na čelo DeSUSa ponovno izvolili, pa so se izkazali za ujetnike prvega, torej lastnih napačnih predstav in političnih zmot.

Javnomnenjski trendi namreč kažejo nasprotje tistega, kar so interesni lobiji iz ozadja preko svojih medijev odločevalce v stranki vseskozi prepričevali: da DeSUS v desnosredinski vladi javnomnenjsko trpi ter da bo zaradi držanja "štange" Janši izpadel iz parlamenta.

A večina volivcev DeSUSa dejansko gleda izven ideoloških okvirov, na katere se pri rušenju te vlade oportunistično in neiskreno sklicuje Karl Erjavec. Ti so videli, da se stvari glede upokojencev v sedanji vladi premikajo in da si od sodelovanja DeSUSa v tej sestavi lahko obetajo precej več od drobtinic, ki upokojencem padejo z mize oblastnikov leve provenience.

Od tod tudi porast podpore stranki na začetku mandata Janševe vlade, odskok od dna v trenutku, ko je padec Pivčeve obeležil konec pranja strankinega umazanega perila v javnosti, ter ponovni padec zdaj, ko je Erjavec na plečih osebne ambicije upokojensko stranko potisnil iz koalicije, ki pripravlja demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi in še kaj za starejše državljane koristnega.

Možnost, da Erjavcu podvig postati predsednik vlade uspe, je sicer majhna, a dovolj privlačna, da je zanjo pripravljen zakockati tudi prihodnost DeSUS-a. Zdaj, ko ni več poti nazaj, je že jasno, da bo stranki pod Erjavcem v vsakem primeru težko, verjetno pa še najtežje, če bodo na koncu, drugič v času dolgoletnega parlamentarnega delovanja, obtičali v opoziciji. Zasluge za vse dobro, kar bo obstoječa vlada storila za upokojence, bodo v tem primeru pač šle drugim. Obenem se ljudem kaj lahko posveti, da za upokojencem prijazne politike upokojenske stranke pravzaprav ne potrebujemo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike