Italija ječi pod rekordnim migrantskim bremenom, a tudi tam je mnogo občin, ki migrante zavračajo

POSLUŠAJ ČLANEK

Velikokrat pozabljamo, da je prav Italija ena izmed tistih držav v Evropi, ki je glede migrantov najbolj pod pritiskom. Na svojem ozemlju jih ima skoraj 350.000, polovica teh je nameščena po različnih sprejemnih centrih po državi, večino preostalih pa so na svoja pleča prevzele občine.

A prav tukaj nastaja problem, saj od približno 8.000 občin v državi, le 2.600 od teh želi sprejeti migrante. V večini so to velika mesta, obenem pa so do njih gostoljubnejši na jugu države, kot na njenem severu, poroča La Repubblica.

Medtem ko je v Sloveniji migrantska kriza (začasno) izginila iz agende medijev in javnosti, Italija še kako ječi ob bremenu, ki pada na njena pleča. V letu 2016 so prihodi migrantov čez Sredozemlje glede na leto poprej narasli za dobrih 17 % in celo za 4.4 % presegajo število v rekordnem letu 2014.

Italija je ta trenutek le še za 1500 sprejetih migrantov oddaljena od rekorda izpred dveh let, ko je na njenih obalah pristalo 170.100 prebežnikov iz severne Afrike.

Od prišlekov jih 137.555 živi v začasnih objektih v te namene, 13.963 v sprejemnih centrih, 760 v identifikacijskih centrih in 23.061 v nastanitvah zaščitnega sistema za prosilce za azil.

Največ migrantov sprejemajo na jugu Italije


Pravo presenečenje se razkrije šele, ko pogledamo številke razporeditve. Mesto Padova z 210.000 prebivalci gosti 467 migrantov, a le malce proč je mestece Bagnoli di Sopra, kjer 3000 prebivalcev gosti 900 migrantov.

Le 2.600 italijanskih občin je sprejelo migrante, od tega zgolj 1000 brez neposrednega ukaza prefektov posameznih regij. Največ so jih sprejele občine v Nepalju, Bariju, Rimu, Firenzah in Milanu.

A prav nad širšim območjem Milana je pred dnevi notranji minister Angelino Alfano izražal nezadovoljstvo. Od 134 tamkajšnjih občin jih je migrante sprejelo le 30.

Kljub temu pa Lombardija s 23.000 migranti ostaja pri samem vrhu po njihovem številu.  Pokrajina Lacij (kjer je tudi glavno mesto Rim) sprejema 15.000 migrantov, s 14.000 migranti pa sledijo Sicilija, Veneto, Kampanija in Piemont.

Na vidiku nova migrantska politika


Čeprav pokrajina Veneto z glavnim mestom Benetke nudi streho kar precej migrantom, pa je prav v tej pokrajini 250 občin, ki nočejo nobenega. Še huje je v drugi severni pokrajini, Lombardiji, ki ima 1527 občin, a le 503 jih sprejema migrante. Razlika z jugom je precej očitna. Denimo na Siciliji ima migrante 122 od 390 občin, v Laciu pa 108 od 378.

Prav zaradi velikega števila občin, ki nočejo sodelovati ter velike obremenjenosti Rima in Milana, italijanska vlada pripravlja načrt, s katerim bi vsaka občina morala sprejeti 2,5 migranta na 1000 prebivalcev, vsaka mestna občina pa 1,5 na 1000. Država pa bi občinam za vsakega migranta namenila 500 evrov iz proračuna.

A vse te spremembe bodo morale počakati na konstitucionalni referendum, ki bo v Italiji 4. decembra. Pred tem datum nihče noče tvegati z vsiljevanjem kakršnekoli migrantske politike.

Prihaja do konfliktov
Med migranti in Italijani je vse več kratkih stikov. Pred dnevi je v mestu Turin, glavnem mestu pokrajine Piemont, prišlo do pretepa, ko je skupina migrantov iz bara, kjer se vedno družijo navijači nogometnega kluba Torino, želela odnesti mizo z nekaj stoli.

V pretepu je skupina zamaskiranih moških odvrgla dve pirotehnični sredstvi z močnim pokom v središče stanovanj, kjer živijo večinoma migranti. Ti so se prestrašili in odšli na ulice, ter tam več kot uro časa vpili gesla: Italijani so rasisti.


Tudi Italijani protestirajo

V Italiji so protesti ob odločitvi oblasti o namestitvi migrantov v lokalne skupnosti nekaj vsakdanjega. Na severu Rima so protestniki postavili blokado pred nekdanjo šolo, prišlo je tudi do spopada s policijo.

Podoben protest so pred nekaj meseci pripravili v Trevisu. Tam je nemire sprožila odločitev oblasti, da 101 begunca namestijo v stanovanjski kompleks, v katerem živijo tudi italijanske družine. Neznanci so med drugim na območju zažigali pohištvo in žimnice.


Kaos tudi na grških otokih, Belgijci zaradi varnostnih razlogov povlekli osebje

Od meseca marca organi na grških otokih preprečujejo pomik migrantov proti celini z upanjem EU, da bodo vsaj nekatere od njih uspeli vrniti v Turčijo.

Ampak ker se postopki zelo vlečejo in prihaja do zamikov, migranti vse bolj izgubljajo potrpljenje požigajo svoja začasna bivališča, protestirajo in se upirajo, poroča Daily Mail.

Belgija se je zato odločila, da svoje mejne uradnike, ki so tam v imenu EU, zaradi varnostnih razlogov povleče iz grških otokov. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike