Han za las premagal Brgleza, Socialni demokrati izbrali "najbolj enostavno" opcijo

Predčasni volilni kongres Socialnih demokratov je prinesel pester in tesen boj za mesto predsednika stranke. V drugi krog glasovanja sta se uvrstila Matjaž Han in Milan Brglez, ki je za prvim zaostal za enajst glasov. Tudi v drugem krogu je Brglez prejel le 10 glasov manj kot Han. 

Preostala kandidata nista bistveno zaostala, pri čemer je Jani Prednik v drugem krogu podprl Brgleza, Beočanin pa se do sotekmovalcev ni opredeljeval.

Ne zgodi se pogosto, da se za mesto predsednika stranke potegujejo štirje kandidati, ki so si hkrati tudi sorazmerno enakovredni. Razlika med prvim in četrtouvrščenim je znašala le 46 glasov. 384 delegatov je v prvem krogu največ glasov namenilo gospodarskemu ministru Matjažu Hanu, ki se je v boj vključil šele včeraj. Zbral je 115 glasov. 104 glasove je zbral evropski poslanec Milan Brglez, vodja poslancev Jani Prednik je prejel 96, ajdovski župan Tadej Beočanin pa 69 glasov. V drugem krogu je Han s 182 glasovi za 10 glasov prehitel Brgleza, ki jih je zbral 172.

Ob nastopu predsedniške funkcije se je Han zahvalil protikandidatom, pozval k skupnemu nastopu in sporočil, da je slišal tudi kritične glasove, ki so se oglasili tekom kongresa. Vidno razočarani Brglez je povedal, da pričakuje sodelovanje s Hanom. 

Generalna tajnica stranke je pričakovano postala Živa Živkovič, ki jo je podpirala večina predsedniških kandidatov, kot edino tudi Han, ki sicer ni imel svoje ekipe. Prepričljivo so bili izvoljeni tudi podpredsedniki in podpredsednice: evropski poslanec Matjaž Nemec, predsednik podmladka Luka Goršek, pravosodna ministrica Andreja Katič ter poslanka Meira Hot. 

Izredni volilni kongres je sicer posledica fiaska pri nakupu sodne stavbe na Litijski in s tem povezanih afer, ki so najprej odnesle pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in generalnega sekretarja stranke Klemna Žiberta, nato pa k preverjanju podpore prisilile celotno vodstvo. Aktualna predsednica Tanja Fajon se je na koncu odločila, da sploh ne bo kandidirala.

Odločitve za predčasni kongres, kot pravi, ne obžaluje, saj je prepričana, da je dogajanje zadnjega meseca pokazalo, da bo stranka tako »dobila nov začetek«.

Han s kandidaturo tik pred zdajci močno premešal karte

Trojici kandidatov, ki je že mesec dni izvajala kampanjo po vsej Sloveniji, se je tik pred zdajci pridružil še Han, ki je sprva zatrjeval, da ne bo kandidiral, kar so mu mnogi v stranki tudi zamerili - deležen je bil številnih kritik na samem kongresu.

V svojem nagovoru delegatom se je odzval na kritike, da je »preskočil« volilno kampanjo, v kateri so preostali trije kandidati zadnji mesec hodili po terenu in konsolidirali stranko. »Kot minister sem vsakodnevno na terenu, kjer se srečujem s članicami in člani stranke. Zame se kampanja ne začne mesec dni pred volitvami, ampak prvi dan po volitvah.«

Ker nihče od preostale trojice v mesecu kampanje ni bistveno dominiral nad drugima dvema, je Hanova kandidatura tik pred kongresom pomembno premešala karte med kandidati.

Pokazalo se je tudi, da podpisi delegatov, ki omogočajo kandidaturo, še ne pomenijo tudi glasu za kandidata. Han je namreč na začetku kongresa zbral 157 podpisov, v prvem krogu pa prejel le 115 glasov. Hana je podprla tudi Tanja Fajon, čeprav tega ni storila uradno.

Golob želi predsednike strank v vladi

Kot aktualni minister in eden najbolj priljubljenih politikov v državi se je Han zdel najenostavnejša izbira, saj bi se z njegovo izvolitvijo odpravili tudi dvomi po potrebi rošade v ministrskih vrstah. Premier Robert Golob namreč od koalicijskih partneric pričakuje, da bodo predsedniki strank tudi v vladi. Han je sicer pred kongresom zatrdil, da ta vidik nanj ni vplival in da je kandidiral zgolj na predlog članov stranke. Preostali trije kandidati so sicer napovedali, da ministrske funkcije v tej vladi ne bi prevzeli. Beočanin bi ostal župan Ajdovščine, Prednik vodja strankinih poslancev, Brglez pa evropski poslanec.

Da je potrebna prenova stranke so napovedovali vsi kandidati, so pa med njimi precejšnje razlike, v katero smer želijo prenovo zapeljati.

Han: dialoškost, širina, gospodarski vidik

Matjaž Han je pojasnil, da se je težko odločil za kandidaturo, a napovedal, da lahko Socialni demokrati v petih letih postanejo vodilna stranka na levi. Poudaril je vključujočo držo, dialoškost in širino, kot ključne vrednote pa izpostavil varovanje demokracije, človekovih pravic, poštenosti in dobrega.

Zagotovil je, da bo stranka pod njegovim vodstvom ostala v vladi, kjer si želi močnejše vloge SD, od vlade pa bo zahteval več rezultatov. Velja za zmernega kandidata, ki se je zmožen pogovarjati tudi z gospodarstvom. 

Brglez bi SD popeljal na trdo levo, kritično do zmagovite tretje poti

Če je Matjaž Han veljal za kandidata »liberalnega krila« Socialnih demokratov, pa je Milan Brglez nagovarjal predvsem levo krilo stranke ter kritiziral tudi Pahorjevo tretjo pot, ki je stranko edinkrat do sedaj pripeljala v vlogo vodilne stranke v vladi, kar je označil za »udinjanje kapitalizmu, namesto, da bi mu natikali uzde.«

V socialnem dialogu ga zanima predvsem partnerstvo s sindikati, ne pristaja pa na povečevanje produktivnosti in dodane vrednosti kot temelja za višje plače. Namesto poudarjanja političnega dialoga se je pripravljen pogovarjati izključno s partnerji, ki zagovarjajo splav, spoštujejo pravice manjšin, vladavino prava in se zavzemajo za mir. Kako točno si predstavlja te kriterije, sicer ni pojasnil.

Tudi on možnosti izstopa iz koalicije ne vidi, želi pa spremeniti postopke odločanja v stranki. Po zgledu Levice bi o vstopu in izstopu iz koalicije odločalo celotno članstvo.

Brglez naj bi užival predvsem podporo borcev, delno pa tudi Mladega foruma, predvsem skrajno levega krila, ter starejšega in bolj radikalno levega dela stranke.

Prednik za samorefleksijo, Beočanin za učinkovitejše izvajanje programa

Več kritik na delovanje vladne koalicije je podal Jani Prednik, ki meni, da je v vladi »preveč kompromisov in premalo programa,«  za ceno na videz mirnega vladanja pa je stranka postala peto kolo koalicije. Hkrati je opozoril, da ima koalicija najudobnejšo večino v Državnem zboru, zato je nesprejemljivo, da še ni pokazala nobenih rezultatov. Zavzel se je za samorefleksijo ter poudaril, da ne želi rušenja mostov.

Med ključne prioritete je izpostavil infrastrukturne teme, regionalni razvoj, krepitev pravne države, javno zdravstvo in odpravo družbenih neravnovesij.

Nekoliko konkretnejši je bil Beočanin, ki je opozoril, da je afera Litijska spodbudila stranko, da stopi v bran vrednotam strpnosti, solidarnosti in blaginje za vse, želi pa si, da bi stranka v vladi učinkoviteje izvajala svoj program. Pohvalil se je s svojim županskim delom v občini Ajdovščina, svoj mandat pa bi usmeril v ključna področja boja proti povečanim življenjskim stroškom, zdravstvo, stanovanja, ki naj bodo dostopna vsem, dolgotrajno oskrbo, ki je trenutno nerealno urejena, in podnebne spremembe.

Stavi na povezovanje z vsemi deležniki (gospodarstvo, sindikati, nevladne organizacije), v stranki pa namerava pripraviti serijo programskih dokumentov.

Napeto vse do poznega večera

Socialni demokrati so s svojim kongresom pokazali, da so edina resna stranka na levem polu, pestro pa je bilo tudi notranje vrenje, saj je bilo za vsako funkcijo prijavljenih precej kandidatov, kar je v zadnjem času redkost na kongresih slovenskih strank.

Vsi kandidati so tudi svojim tekmecem priznavali kvalitete in izražali želje po poenotenju stranke. Pred delegati pa je bilo zanimivo odločanje, ki bo stranko lahko popeljalo v različne smeri. Veliko je bilo tudi slikovite razprave in kritik uperjenih proti nekaterim kandidatov. Predvsem Hanu so očitali pozno kandidaturo, pa tudi izobrazbo, poslovanje z državnim Petrolom ter da je predstavnik liberalnega podjetniškega lobija.

Glasovanje se je zavleklo v pozne večerne ure.