Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah

Vlada Roberta Goloba je s svojimi ukrepi prizadela tako denarnice davkoplačevalcev kot bilance podjetij. Najbolj neposreden napad na plače zaposlenih je bila novela Zakona o dohodnini, ki jo je vladajoča koalicija sprejela konec leta 2022. Z njo je odpravila ureditev dohodnine, sprejeto marca istega leta v času Janševe vlade. Zaradi tega ukrepa svobodnjakov bo Slovenec s povprečno plačo letos na letni ravni zaslužil kar 685 evrov neto manj. 

Po Janševem dohodninskem zakonu se je splošna olajšava v letu 2022 dvignila s 3.500 evrov na 4.500 evrov. Nato je bil predviden postopni dvig olajšave vsako leto za tisoč evrov – leta 2023 bi znašala 5.500 evrov, letos 6.500 evrov in naslednje leto, ko bi se zviševanje olajšave ustavilo, bi prišli na 7.500 evrov. Seveda višja splošna olajšava pomeni nižje obdavčenje plač, kar prinese višje neto plače. Ne zgolj to, po ureditvi, sprejeti pod prejšnjo vlado, bi se višina olajšav usklajevala z inflacijo, prav tako dohodninski davčni razredi. Tudi zato bi nam v denarnicah ostalo več. 

Toda Golobova dohodninska novela je to kmalu po nastopu oblasti odpravila, takšno davčno lomastenje pa pomeni bistveno nižje plače za mnoge. Za Domovino razvoj dogodkov komentirata podjetnik Joc Pečečnik in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, ki pravi, da jih država sili v poneverjanje. Preberite v prispevku, ki je dostopen naročnikom na spletno ali tiskano Domovino.