Hamas noče trajnega miru, zato je mir dosegljiv le z vojno

Rok Frelih
Slike talcev, ki jih v Gazi drži Hamas (foto: Profimedia.si)

Hamasov slogan in poziv k iztrebljenju judovskega prebivalstva »od reke do morja« se, kot smo ugotavljali že pred časom, ni uresničil. Namesto tega sedaj v praksi gledamo nasprotno zgodbo: Izrael svoje vojaške operacije izvaja »od severa do juga« območja Gaze in lahko bi rekli, da jih izvaja uspešno. Posledično smo priča stopnjevanju humanitarne katastrofe, v mednarodni skupnosti pa se širita panika in neenotnost glede rešitve konflikta. So rešitev premirje in pogajanja ali uničenje palestinskih militantov?

Postalo je jasno, da Izrael z uničenjem Hamasa v Gazi misli resno. Kot sem že večkrat opozarjal, organizacija deluje globalno in uničenje vseh njegovih celic in struktur v doglednem času ni možno. Kaže pa, da bo izraelskim silam uspelo pregnati Hamas iz svoje najožje interesne sfere. Potrebne operacije seveda prinašajo velike človeške žrtve in uničenje. Svet je glede tega pričakovano zaskrbljen in skozi oči neke morale večina držav in institucij poziva k ustavitvi ognja.

Preko premirja v še hujšo vojno?

Vse lepo in prav, vsaj na prvi pogled. Toda, ali bi prekinitev spopadov pomenila korak k trajnemu miru? Odgovor je jasen: absolutno ne. Že pred časom, ob dogovorjenem premirju, so financerji Hamasa Izraelce dobesedno prosili za mir. Tekla jim je voda v grlo. Izrael je tedaj z operacijami prenehal, ker je z izmenjavo rešil velik del talcev, ki so jih zajeli militanti. Teh talcev je vse manj in Izrael ima za premirje vse manjše, za uničenje militantov pa vse večje razloge.

Izrael je, kot se je izkazalo, talce zmožen osvobajati tudi brez premirja. Res je sicer, da so izraelske sile pomotoma ubile tri talce, ki so se sami rešili iz ujetništva Hamasa. To je tragično. A glede na ves kaos vojne čudi, da do takšnih primerov ni prihajalo že prej. Rekel bi, da Izrael svoje operacije izvaja z večjo preciznostjo, kot jo vidimo v drugih sodobnih konfliktih.

Vajeni smo, da se je potrebno zavzemati za mir. Za vsako ceno. Mir je najvišja vrednota. Sliši se paradoksalno, a tokrat do miru v žariščih konflikta vodi vojna. Zgodovina nas uči, in tem dejstvom ne more oporekati nihče, da teroristom in militantom ne gre zaupati, saj bodo s svojimi brutalnimi in nečloveškimi dejavnostmi nadaljevali takoj, ko jim bo to omogočeno. K miru torej vodi eliminacija radikalnih faktorjev, ta pa je trenutno možna le z uporabo sile. Žal, a taka je kruta resnica.

Zgodovina nas uči, in tem dejstvom ne more oporekati nihče, da teroristom in militantom ne gre zaupati, saj bodo s svojimi brutalnimi in nečloveškimi dejavnostmi nadaljevali takoj, ko jim bo to omogočeno. 

Večina držav in mednarodnih organizacij si ji ne upa pogledati v oči in celotno sliko konflikta zato interpretirajo skozi oči mirovništva, ki bi v trenutni fazi prineslo že precej zdelanemu Hamasu oddih in možnost za krepitev. Nemška zunanja ministrica in njen britanski kolega sta spisala skupno pismo, v katerem pozivata k trajnemu miru: »Izrael ne bo zmagal v tej vojni, če bodo njegove operacije uničile možnost mirnega sobivanja s Palestinci,« lahko beremo. Se popolnoma strinjam. A za to je potrebna eliminacija radikalnih akterjev. Ne pozabimo, kdo je jeseni pričel sejati smrt. Kako lahko v takem barbarstvu nekateri še vedno vidijo pravičen boj in pot v svetlo prihodnost?

O lažnem mirovništvu

Človekoljubnost in mirovništvo mednarodne skupnosti sta vsaj do neke mere zlagana, saj izhajata iz napačnih postavk. V dokumentih in pozivih sta sprti strani večinoma obravnavani enakovredno. Skrajneži, teroristi in militanti so tako povzdignjeni na nivo mednarodno priznane demokratične države. Človek se vpraša, kdo je tu nor. Mednarodna politična klima se je z izenačevanjem nagnila v prid civilizacijsko padlemu Hamasu, Izrael pa pri zagotavljanju varnosti svojih državljanov ostaja bolj ali manj sam.

Skrajneži, teroristi in militanti so povzdignjeni na nivo mednarodno priznane demokratične države. Človek se vpraša, kdo je tu nor.

Pred dobrim tednom je VS ZN glasoval o resoluciji o premirju v Gazi. ZDA so glasovale proti. Namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Robert Wood je tedaj dejal: »S tem bi le zasejali semena za naslednjo vojno, saj si Hamas ne želi trajnega miru.« Z vidika humanosti je ta izjava absolutno nesprejemljiva. Z vidika operative in prizadevanja za trajni mir pa je absolutno resnična.

Ob tem se spomnim izjave prijatelja izpred nekaj dni. Izpostavil je »humanitarno naivnost« in opozoril, da so palestinske oblasti večino evropskih humanitarnih milijard porabile za izgradnjo rovov ter nabavo raket, s katerimi sejejo teror okoli sebe. Humanitarna sredstva so končala kot sredstva vojne in uničenja. Tomo Križnar pa je povedal, da je Hamas svojemu narodu večji sovražnik kot Izrael.

Palestinci so v resnici talci lastnih »osvoboditeljev«. Iz tega izhaja, da bi bila v prizadevanjih za mir njihova dolžnost, da se bojujejo proti Hamasu. A glede na indoktrinacijo prebivalstva in vzvode, ki jih Hamas ima, je verjetnost za to enaka nič. V trenutni bližnjevzhodni paradigmi zato ne verjamem v trajen, pač pa zgolj v sorazmeren mir, ki ga je moč doseči le z vojaškimi uspehi Izraela.

Premier Netanjahu je sicer omenil možnost pogajanj, a jasen je bil, da je prioriteta še vedno vojaški pristop. To pomeni, da bi se pogajal le, če bo Hamas vojaško na kolenih in bo v pogajanja prisiljen. Netanjahu ni ravno moj najljubši politik, a glede na trenutno stanje in pretekle izkušnje so takšna stališča več kot razumljiva.

Marsikdo se bo nad pričujočim pisanjem zgrozil. Ne hujskam k vojni in vsaka človeška žrtev je tragična, ne glede na stran. A moja naloga ni sejanje rožic in zidanje gradov v oblakih ideologije, temveč operiranje z golimi dejstvi. Resničnost je včasih težko sprejeti, a če želimo doseči mir, jo je nujno potrebno.

Izbrano za naročnike
Raj, imenovan komunizem
Jezus ni bil copata
Vekoslav Batista in njegov prezrt (ter ogrožen) park staroslovanskih bogov
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kolaboracija in propaganda (10. del): Kolaboracija z okupatorjem: kaj pravi o tem mednarodno pravo?
  • 17. 04. 2026
Prevare, laži in spletke v hramu demokracije
  • 15. 04. 2026
Ko tožnik tudi sodi
  • 15. 04. 2026