Goran Vojnović za Al Jazeero o slovenski "radikalni desnici", za katero bo Tito kmalu večji zločinec od Hitlerja in Stalina
POSLUŠAJ ČLANEK
Sovraštvo do Jugoslavije in strah pred tujci sta stvari, ki bremenita današnjo Slovenijo, v daljšem pogovoru za Al Jazeero Balkans izpostavlja slovenski režiser in pisatelj Goran Vojnović.
Pravi sicer, da je tako demoniziranje kot idealiziranje Jugoslavije nedopustno, vendar se glede Tita moramo vprašati, ali bo ta prostor še kdaj imel državnika s tako pomembno zgodovinsko vlogo.
Goran Vojnović, režiser in avtor, ki v svojih romanih orisuje življenjske navade ljudi (bivših) jugoslovanskih narodnosti, se ta čas udeležuje knjižnega festivala Bookstan v Sarajevu, kjer je dal obsežen intervju za balkansko podružnico katarske televizijske mreže Al Jazeera.
Z novinarjem Jasminom Agićem sta odprla predvsem tematike, povezane z migrantskim vprašanjem, mulitkulturalizmom, izbrisanimi ter odnosom Slovencev do bivše komunistične države in njenega voditelja.
Njegov roman Čefurji raus obravnava predsodke ljudi do tujcev in po Vojnovićevem mnenju se je prav ob zadnjem begunskem valu, ki je šel skozi Slovenijo, pokazalo, koliko glede tega še obstaja predsodkov in strahu.
"Dovolj je bilo, da samo čefurji prenehajo biti čefurji - kar so prej bili Bosanci - in to postanejo muslimani iz Sirije, Bangladeša, iz Afrike. To je svet v katerem živimo, iskren v svojih strahovih in morda je na neki način tudi dobro, da je do tega prišlo, da se vidi kdo smo in kaj smo," meni pisatelj.
Pravi sicer, da razume, zakaj ljudi grabi panika: "Nekdo, ki pri nas živi neko idilično, od stvarnosti odrezano življenje, kar naenkrat sliši, da v državo prihaja na tisoče beguncev iz Afrike, Azije ali od koderkoli že." A tu je po njegovem kriva politika, ki, namesto, da bi ta strah zmanjševala, ga obrača v svojo korist. "Namesto da bi razmišljala o tem, da je večji problem od vseh beguncev prav atmosfera strahu, v kateri se ustvarja sovraštvo in nestrpnost," ocenjuje Vojnović.
Ob tem avtor meni, da je v Sloveniji in v regiji problem tudi v tem, da nismo zgradili neke državljanske identitete, da nekdo pripada nekemu prostoru in državi ne glede na svojo nacionalnost in poreklo. "Da bi lahko bil Slovenec na način, kot si lahko Američan ali Francoz," karikira.
Po njegovo je svet šel naprej, mi pa še vedno živimo v devetdesetih, ko je iz tistega nacionalističnega zanosa ostalo to, da lahko pripadaš samo enemu prostoru, da je kultura lahko izključno ena in začrtana z državnimi mejami. "Danes je to nemogoče," meni.
"Razumem, da nekdo pripada enemu kulturnemu prostoru, naciji, veri, a hkrati bi v današnjem svetu morali razumeti, da mnogi ljudje pripadajo različnim prostorom, kulturam in jezikom. Da se enostavno dopusti svoboda kompleksnih identitet, ki niso le nacionalne ali, še slabše, enonacionalne." Kot pravi, je ljudska identiteta nekaj živega, kompleksnega, kar se menja in razvija ter da je reduciranje nekoga na neko malo in nepomembno komponento kot je nacionalna identiteta, zločin proti človeku.
Avtor je nekaj besed namenil tudi izbrisanim, ki so po njegovem mnenju največji madež slovenske države in "na neki način morda tudi slovenskega naroda".
"Od kod takšno sovraštvo proti državi, ki je živela idejo multikulturalizma, ko pa danes vidimo, da se te vrednote kot občečloveške promovirajo v Evropi?"
Na zgornje tendenciozno novinarsko vprašanje Vojnović odgovarja, da obstajata dve skrajnosti - sovraštvo in idealiziranje SFRJ. "V Sloveniji se, roko na srce, danes živi povsem solidno in ni potrebe po pretiranem idealiziranju države, ki je sicer spodbujala nekatere vrednote, a nikakor ni bila, kot tudi kakšna druga država, idealna. Nekateri so v njej živeli bolje, drugi slabše."
Obenem je po njegovem prepričanju bila vrednota multukulturnosti v Jugoslaviji zgolj površinska, pod njo pa se je nabiralo veliko nestrpnosti in sovraštva.
"Na politični sistem Jugoslavije človek nikakor ne more biti ponosen. So bile zadeve, ki jih lahko pohvalimo, in tiste, ki jih je treba grajati in nanjo ne moremo gledati črno-belo."
Kot pravi, se v Sloveniji stvari razvijajo prav v to smer - v smislu ali je bil Tito heroj ali zločinec - kar je po njegovo žaljivo za vse, ki razmišljajo o preteklosti oziroma o njej vsaj nekaj vedo.
"Radikalna desnica zelo agresivno slika Tita kot največjega ali enega od največjih zločincev - ne pravijo še, da je večji zločinec od Hitlerja ali Stalina, vendar gredo v tej smeri. Drugi, morda celo del politike iz nasledstva Komunistične partije pa skuša osvetliti pri Titu in Kardelju dobro - ideje, ki bi bile dobrodošle tudi danes." Vmes pa je po njegovem neko ogromno polje, kjer se šele sedaj pojavlja interes po ustvarjanju širše slike.
"Problem je, ker vrednostni sliki teh dveh polov, enega močno radikalnega in drugega nekoliko manj, dominirata nad vsemi ostalimi, ki si želijo strokovne razprave."
Vojnovića zanima današnji pogled na takratno stvarnost, ki je izrazito kompleksna in predvsem zelo zanimiva. "Šlo je za specifično obdobje, zaznamovano z državnikom, ki je kakorkoli obračamo, tako pomembna osebnost v nekem zgodovinskem trenutku, da je vprašanje, če ga bo ta prostor še kdaj dobil. Da bo še kdaj kdo odigral tako vidno vlogo v svetu in pustil takšno sled, kot jo je Tito."
Po prepričanju Gorana Vojnovića bi nas prav to moralo zanimati, ob tem pa iz razprave odstraniti politiko ter jo prepustiti ljudem, ki v njej nimajo nekega svojega skritega osebnega interesa.
Pravi sicer, da je tako demoniziranje kot idealiziranje Jugoslavije nedopustno, vendar se glede Tita moramo vprašati, ali bo ta prostor še kdaj imel državnika s tako pomembno zgodovinsko vlogo.
Goran Vojnović, režiser in avtor, ki v svojih romanih orisuje življenjske navade ljudi (bivših) jugoslovanskih narodnosti, se ta čas udeležuje knjižnega festivala Bookstan v Sarajevu, kjer je dal obsežen intervju za balkansko podružnico katarske televizijske mreže Al Jazeera.
Z novinarjem Jasminom Agićem sta odprla predvsem tematike, povezane z migrantskim vprašanjem, mulitkulturalizmom, izbrisanimi ter odnosom Slovencev do bivše komunistične države in njenega voditelja.
Njegov roman Čefurji raus obravnava predsodke ljudi do tujcev in po Vojnovićevem mnenju se je prav ob zadnjem begunskem valu, ki je šel skozi Slovenijo, pokazalo, koliko glede tega še obstaja predsodkov in strahu.
"Dovolj je bilo, da samo čefurji prenehajo biti čefurji - kar so prej bili Bosanci - in to postanejo muslimani iz Sirije, Bangladeša, iz Afrike. To je svet v katerem živimo, iskren v svojih strahovih in morda je na neki način tudi dobro, da je do tega prišlo, da se vidi kdo smo in kaj smo," meni pisatelj.
Pravi sicer, da razume, zakaj ljudi grabi panika: "Nekdo, ki pri nas živi neko idilično, od stvarnosti odrezano življenje, kar naenkrat sliši, da v državo prihaja na tisoče beguncev iz Afrike, Azije ali od koderkoli že." A tu je po njegovem kriva politika, ki, namesto, da bi ta strah zmanjševala, ga obrača v svojo korist. "Namesto da bi razmišljala o tem, da je večji problem od vseh beguncev prav atmosfera strahu, v kateri se ustvarja sovraštvo in nestrpnost," ocenjuje Vojnović.
Ob tem avtor meni, da je v Sloveniji in v regiji problem tudi v tem, da nismo zgradili neke državljanske identitete, da nekdo pripada nekemu prostoru in državi ne glede na svojo nacionalnost in poreklo. "Da bi lahko bil Slovenec na način, kot si lahko Američan ali Francoz," karikira.
Po njegovo je svet šel naprej, mi pa še vedno živimo v devetdesetih, ko je iz tistega nacionalističnega zanosa ostalo to, da lahko pripadaš samo enemu prostoru, da je kultura lahko izključno ena in začrtana z državnimi mejami. "Danes je to nemogoče," meni.
"Razumem, da nekdo pripada enemu kulturnemu prostoru, naciji, veri, a hkrati bi v današnjem svetu morali razumeti, da mnogi ljudje pripadajo različnim prostorom, kulturam in jezikom. Da se enostavno dopusti svoboda kompleksnih identitet, ki niso le nacionalne ali, še slabše, enonacionalne." Kot pravi, je ljudska identiteta nekaj živega, kompleksnega, kar se menja in razvija ter da je reduciranje nekoga na neko malo in nepomembno komponento kot je nacionalna identiteta, zločin proti človeku.
Avtor je nekaj besed namenil tudi izbrisanim, ki so po njegovem mnenju največji madež slovenske države in "na neki način morda tudi slovenskega naroda".
Jugoslavija in Tito: Ni bilo vse v redu, a Tito je državnik, kakršnega več ne bo
"Od kod takšno sovraštvo proti državi, ki je živela idejo multikulturalizma, ko pa danes vidimo, da se te vrednote kot občečloveške promovirajo v Evropi?"
Na zgornje tendenciozno novinarsko vprašanje Vojnović odgovarja, da obstajata dve skrajnosti - sovraštvo in idealiziranje SFRJ. "V Sloveniji se, roko na srce, danes živi povsem solidno in ni potrebe po pretiranem idealiziranju države, ki je sicer spodbujala nekatere vrednote, a nikakor ni bila, kot tudi kakšna druga država, idealna. Nekateri so v njej živeli bolje, drugi slabše."
Obenem je po njegovem prepričanju bila vrednota multukulturnosti v Jugoslaviji zgolj površinska, pod njo pa se je nabiralo veliko nestrpnosti in sovraštva.
"Na politični sistem Jugoslavije človek nikakor ne more biti ponosen. So bile zadeve, ki jih lahko pohvalimo, in tiste, ki jih je treba grajati in nanjo ne moremo gledati črno-belo."
Kot pravi, se v Sloveniji stvari razvijajo prav v to smer - v smislu ali je bil Tito heroj ali zločinec - kar je po njegovo žaljivo za vse, ki razmišljajo o preteklosti oziroma o njej vsaj nekaj vedo.
"Radikalna desnica zelo agresivno slika Tita kot največjega ali enega od največjih zločincev - ne pravijo še, da je večji zločinec od Hitlerja ali Stalina, vendar gredo v tej smeri. Drugi, morda celo del politike iz nasledstva Komunistične partije pa skuša osvetliti pri Titu in Kardelju dobro - ideje, ki bi bile dobrodošle tudi danes." Vmes pa je po njegovem neko ogromno polje, kjer se šele sedaj pojavlja interes po ustvarjanju širše slike.
"Problem je, ker vrednostni sliki teh dveh polov, enega močno radikalnega in drugega nekoliko manj, dominirata nad vsemi ostalimi, ki si želijo strokovne razprave."
Vojnovića zanima današnji pogled na takratno stvarnost, ki je izrazito kompleksna in predvsem zelo zanimiva. "Šlo je za specifično obdobje, zaznamovano z državnikom, ki je kakorkoli obračamo, tako pomembna osebnost v nekem zgodovinskem trenutku, da je vprašanje, če ga bo ta prostor še kdaj dobil. Da bo še kdaj kdo odigral tako vidno vlogo v svetu in pustil takšno sled, kot jo je Tito."
Po prepričanju Gorana Vojnovića bi nas prav to moralo zanimati, ob tem pa iz razprave odstraniti politiko ter jo prepustiti ljudem, ki v njej nimajo nekega svojega skritega osebnega interesa.
Drage bralke in bralci,
v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.
Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.
Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).
Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.
Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.
Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).
Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
Povezani članki
Zadnje objave
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04
Ekskluzivno za naročnike
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
Kraševka
Knjigožerka, točno si opisala. Tudi jaz, ko sem brala Vojnoviča, sem pomislila kje je sedaj SLOVENŠČINA. Vojnovič bi v osnovni šoli za tako pisanje dobil komaj zadostno. Iz njegovih nagrad vidimo KDO VODI KULTURO in kakšen je VRH pesnikov in PISATELJEV. Zjokal bi se Cankar! POHVALNO JE OPISAL TITA TUDI APM. Zato poveličevanje Tita, je stvar NEVEDNEŽEV ali pa to nekateri delajo ZA DENAR (ker je že nekaj let vodstvo TITOISTIČNO), kot Svetlana, Vojnovič, igralec Godnič... LJUBLJANA v Jankovičem mandatu, je izgubila SLOVENSKO DUŠO. PROSLAVE na RTV pokažejo, da tudi tam vladajo neslovenci-NEKULTURNIKI!
PERŠAK, mi imamo pravico do slovenske KULTURE!
korosec.france
Vojnović nabija.
Sam sem, kar se tiče zločinstva JBTita zasledil sledeče, nič kolikokrat ponovljene podatke za največje zločine:
1. 800 sekretarjev in funkcionarjev KPJ 1936-1949, pobitih po Titovi denunciaciji v Moskvi
2. še neznano število likvidacij,za katere je kriv kot agent Kominterne in Stalina na španskem bojišču
3. Deveto mesto med masovnimi diktatorskimi zločinci sveta zaradi 1,1mio žrtev med narodi Balkana in Slovenije
(poznan je podatek(m.Džilas), da je Ranković že 1947 Titu in CKZKJ predložil dokument za 620.000 pobitih
nasprotnikov revolucije)
Navajajo pa tudi podatek, da je Tito na tretjem mestu po štev.pobitih na svetu glede na število prebivalstva države.
Vse to so dejstva okoli katerih naj Vojnović malo zaustavi dih, pomisli, preveri in ponovno malo bolj trezno natepava medije!
PeterX2
Nekaj komentarjev:
"V Sloveniji se, roko na srce, danes živi povsem solidno.." - odvisno kdo si. Če dobiš vsake toliko nekaj dnarja iz (para) državnih virov se res živi solidno. Siti pa lačnemu ne verjame....
Top "proti komentar" bi pa bil:
"Šlo je za specifično obdobje, zaznamovano z državnikom, ki je kakorkoli obračamo, tako pomembna osebnost v nekem zgodovinskem trenutku, da je vprašanje, če ga bo ta prostor še kdaj dobil. Da bo še kdaj kdo odigral tako vidno vlogo v svetu in pustil takšno sled, kot jo je Hitler". Pa naj kdo reče da je ta izjava napačna. Le, da je ta isti tako kot Tito pomoril ogromno ljudi... Obe državi sta na koncu razpadli. Zato se ne spodobi poveličevati ne hitlerja, ne tita, kot poskuša vojnovič.
Za velikimi državniki vedno nekaj velikega in dobrega ostane. Za titom, stalinom in hitrlerjem pa samo ruševine...
Sicer pa zelo dober komentar uredništva :)
slovenc sm
Zadnje čase imajo levi ideologi veliko težav. Podira se jim mit o neomadeževani preteklosti, zato rabijo stalna opravičevanja in debate o različnih vidikih tedanjega časa. In na koncu celo napišejo, da ni bilo vse tako slabo. Aja? Torej je bilo slabo? No, to je prvi korak priznanja.
Tito je lahko bil genij na svojem področju. A bil je tudi Hitler. Bil je tudi Stalin. Problem je, da o Titu se lahko piše tudi pozitivno, o Hitlerju pa ne. Problem so dvojna merila. Problem je prvo in drugorazrednost. Vam je to kaj znano?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.