Goran Vojnović za Al Jazeero o slovenski "radikalni desnici", za katero bo Tito kmalu večji zločinec od Hitlerja in Stalina

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Sovraštvo do Jugoslavije in strah pred tujci sta stvari, ki bremenita današnjo Slovenijo, v daljšem pogovoru za Al Jazeero Balkans izpostavlja slovenski režiser in pisatelj Goran Vojnović. 

Pravi sicer, da je tako demoniziranje kot idealiziranje Jugoslavije nedopustno, vendar se glede Tita moramo vprašati, ali bo ta prostor še kdaj imel državnika s tako pomembno zgodovinsko vlogo. 

Goran Vojnović, režiser in avtor, ki v svojih romanih orisuje življenjske navade ljudi (bivših) jugoslovanskih narodnosti, se ta čas udeležuje knjižnega festivala Bookstan v Sarajevu, kjer je dal obsežen intervju za balkansko podružnico katarske televizijske mreže Al Jazeera.

Z novinarjem Jasminom Agićem sta odprla predvsem tematike, povezane z migrantskim vprašanjem, mulitkulturalizmom, izbrisanimi ter odnosom Slovencev do bivše komunistične države in njenega voditelja.

Njegov roman Čefurji raus obravnava predsodke ljudi do tujcev in po Vojnovićevem mnenju se je prav ob zadnjem begunskem valu, ki je šel skozi Slovenijo, pokazalo, koliko glede tega še obstaja predsodkov in strahu.

"Dovolj je bilo, da samo čefurji prenehajo biti čefurji - kar so prej bili Bosanci - in to postanejo muslimani iz Sirije, Bangladeša, iz Afrike. To je svet v katerem živimo, iskren v svojih strahovih in morda je na neki način tudi dobro, da je do tega prišlo, da se vidi kdo smo in kaj smo," meni pisatelj.

Pravi sicer, da razume, zakaj ljudi grabi panika: "Nekdo, ki pri nas živi neko idilično, od stvarnosti odrezano življenje, kar naenkrat sliši, da v državo prihaja na tisoče beguncev iz Afrike, Azije ali od koderkoli že." A tu je po njegovem kriva politika, ki, namesto, da bi ta strah zmanjševala, ga obrača v svojo korist. "Namesto da bi razmišljala o tem, da je večji problem od vseh beguncev prav atmosfera strahu, v kateri se ustvarja sovraštvo in nestrpnost," ocenjuje Vojnović.

Ob tem avtor meni, da je v Sloveniji in v regiji problem tudi v tem, da nismo zgradili neke državljanske identitete, da nekdo pripada nekemu prostoru in državi ne glede na svojo nacionalnost in poreklo.  "Da bi lahko bil Slovenec na način, kot si lahko Američan ali Francoz," karikira.

Po njegovo je svet šel naprej, mi pa še vedno živimo v devetdesetih, ko je iz tistega nacionalističnega zanosa ostalo to, da lahko pripadaš samo enemu prostoru, da je kultura lahko izključno ena in začrtana z državnimi mejami. "Danes je to nemogoče," meni.

"Razumem, da nekdo pripada enemu kulturnemu prostoru, naciji, veri, a hkrati bi v današnjem svetu morali razumeti, da mnogi ljudje pripadajo različnim prostorom, kulturam in jezikom. Da se enostavno dopusti svoboda kompleksnih identitet, ki niso le nacionalne ali, še slabše, enonacionalne." Kot pravi, je ljudska identiteta nekaj živega, kompleksnega, kar se menja in razvija ter da je reduciranje nekoga na neko malo in nepomembno komponento kot je nacionalna identiteta, zločin proti človeku.

Avtor je nekaj besed namenil tudi izbrisanim, ki so po njegovem mnenju največji madež slovenske države in "na neki način morda tudi slovenskega naroda".

Jugoslavija in Tito: Ni bilo vse v redu, a Tito je državnik, kakršnega več ne bo


"Od kod takšno sovraštvo proti državi, ki je živela idejo multikulturalizma, ko pa danes vidimo, da se te vrednote kot občečloveške promovirajo v Evropi?" 

Na zgornje tendenciozno novinarsko vprašanje Vojnović odgovarja, da obstajata dve skrajnosti - sovraštvo in idealiziranje SFRJ. "V Sloveniji se, roko na srce, danes živi povsem solidno in ni potrebe po pretiranem idealiziranju države, ki je sicer spodbujala nekatere vrednote, a nikakor ni bila, kot tudi kakšna druga država, idealna. Nekateri so v njej živeli bolje, drugi slabše."

Obenem je po njegovem prepričanju bila vrednota multukulturnosti v Jugoslaviji zgolj površinska, pod njo pa se je nabiralo veliko nestrpnosti in sovraštva.

"Na politični sistem Jugoslavije človek nikakor ne more biti ponosen. So bile zadeve, ki jih lahko pohvalimo, in tiste, ki jih je treba grajati in nanjo ne moremo gledati črno-belo."

Kot pravi, se v Sloveniji stvari razvijajo prav v to smer - v smislu ali je bil Tito heroj ali zločinec - kar je po njegovo žaljivo za vse, ki razmišljajo o preteklosti oziroma o njej vsaj nekaj vedo.

"Radikalna desnica zelo agresivno slika Tita kot največjega ali enega od največjih zločincev - ne pravijo še, da je večji zločinec od Hitlerja ali Stalina, vendar gredo v tej smeri. Drugi, morda celo del politike iz nasledstva Komunistične partije pa skuša osvetliti pri Titu in Kardelju dobro - ideje, ki bi bile dobrodošle tudi danes." Vmes pa je po njegovem neko ogromno polje, kjer se šele sedaj pojavlja interes po ustvarjanju širše slike.

"Problem je, ker vrednostni sliki teh dveh polov, enega močno radikalnega in drugega nekoliko manj, dominirata nad vsemi ostalimi, ki si želijo strokovne razprave." 

Vojnovića zanima današnji pogled na takratno stvarnost, ki je izrazito kompleksna in predvsem zelo zanimiva. "Šlo je za specifično obdobje, zaznamovano z državnikom, ki je kakorkoli obračamo, tako pomembna osebnost v nekem zgodovinskem trenutku, da je vprašanje, če ga bo ta prostor še kdaj dobil. Da bo še kdaj kdo odigral tako vidno vlogo v svetu in pustil takšno sled, kot jo je Tito."

Po prepričanju Gorana Vojnovića bi nas prav to moralo zanimati, ob tem pa iz razprave odstraniti politiko ter  jo prepustiti ljudem, ki v njej nimajo nekega svojega skritega osebnega interesa.



zahvala_domovinaDrage bralke in bralci,

v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.

Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.

Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).

Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
KOMENTAR: Uredništvo
Tako razmišlja leva intelektualna elita, ampak ...
Pogovor z Goranom Vojnovićem za Al Jazeero je zanimiv predvsem zato, ker zelo dobro odseva poglede slovenske leve intelektualne elite na nekatera pereča vprašanja okrog slovenske identitete in dilem, ki se tičejo naše skupne prihodnosti. Ko govori o strahu do "tisočev beguncev, ki so prečkali našo mejo," in posamič prihajajo še danes, rešitev vidi v ozaveščanju Slovencev, da je ta strah neupravičen. Obenem pa v ničemer ne problematizira vzrokov za njegov izvor, ki so globoko ukoreninjeni v zgodovinskem spominu in preživetvenem refleksu ljudi, ki živijo na nekem območju. Kot v delih intervjuja ugotavlja tudi sam, smo Slovenci vedno bili prijateljski, spravni narod, pripravljen pomagati, tudi tujcem. A hkrati imamo zavedanje, da gre tokrat v manjši meri za begunstvo, v večji pa za selitev narodov - zgodovinsko dobro poznano prazenje enega prostora na račun drugega, ki ljudem, živečim na območju, kamor se valijo množice, nikoli ni prinesel ničesar dobrega. Levičarska odprtost do migracij je povezana tudi z odnosom do nacionalne biti in identitete, ki jo Vojnovićevi odgovori dobro povzemajo. Omenja države - mešanice narodov - kot so ZDA in vse bolj tudi Francija. Obenem pa pozablja, da Američani neprenehoma hrepenijo po globljih koreninah in identiteti, ki jo masovno iščejo v oboževani evropski grško-judovsko-krščanski umetnosti, kulturi in tradiciji. Francozi pa se vse bolj srečujejo z velikimi notranjimi problemi, skrajni produkt katerih so brutalni teroristični napadi na evropskih tleh. In če se dotaknemo še Vojnovićevega odnosa do Jugoslavije in Tita, mu je najprej potrebno priznati ideološko zmernost in zavedanje, da se ekstremi dogajajo na obeh straneh. A skrajno problematično in za levico tipično je opravičevanje njegove zgodovinske vloge s pomenom, ki ga je imel v svetu. Bi denimo bilo njihovo stališče enako, če neka desna oblast dela ljudi ne bi izbrisala samo administrativno, ampak tudi fizično, njen voditelj - denimo Janez Janša - pa bi v svetu igral Titu primerljivo pomembno vlogo? Bi tudi takrat Vojnović v intervjujih razlagal, da moramo Janšo razumeti v zgodovinskem kontekstu in se spraševal, če bo ta prostor še kdaj rodil tako velikega državnika? Da verjetno tega ne bi storil, lahko sklepamo tudi po govorjenju o "radikalni desnici", ki demonizira Tita. A resnica je, da sta po vseh evropskih standardih v Sloveniji dve radikalni stranki - na levi in desni - (Združena) Levica in Slovenska nacionalna stranka. In obe se ujameta prav v čaščenju nekdanjega jugoslovanskega diktatorja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

»Čas je, da ob 80. obletnici konca II. sv. vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba.«
  • 05. 07. 2024
Odmev tedna: "Ker doma sistem vse prebavi, se leva politika, ko prestopi meje, ne zna obnašati"
  • 28. 09. 2024
Poljski vojak ubit na meji z Belorusijo
  • 14. 06. 2024