G. Novković: "Kaj bi Tinkara Kovač storila, če bi bila šefica kmetijskega združenja?" (+ popravek SAZAS-a)

POSLUŠAJ ČLANEK
Goran Novković v najnovejšem komentarju na Portal Plus piše o slovenski glasbi - natančneje, o kvotah zanjo. Poslanci so namreč sprejeli, da mora biti med 6. in 19. uro na radiu predvajane najmanj 60 % delež slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 % vse glasbe. Državni svet je sicer zakon začasno zrušil, vendar gre pričakovati, da bo sprejet marca.
Tinkara Kovač, predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, je zakon sprejela z veseljem, saj naj bi izboljšal razmere slovenskih glasbenikov, ki za predvajano glasbo dobijo finančna nadomestila, zlasti pa bo pri tem zaslužil SAZAS.
"Pod krinko slovenske umetnosti in slovenske kulture se sprejema zakon, s katerim si bo glasbeni kartel zagotovil promocijske in tudi materialne rente na izrazito pretiran način."
Avtor se tako sprašuje, kako bi glasbenica reševala druge finančne in ekonomske zagate, na primer kaj bi storila, če bi bila vodja čevljarskega ali kmetijskega združenja ali združenja slovenskih poslovnih svetovalcev.
"Kaj bi denimo Tinkara Kovač storila, če bi bila šefica kmetijskega združenja? Bi zahtevala kvoto slovenskih hrane na policah slovenskih trgovin? Kako bi jo predpisala? Morda takole:
Živilske trgovine morajo v najboljšem času obiska kupcev, ob sredah, četrtkih, petkih popoldan in sobotah cel dan, na policah prodajati najmanj 60 odstotkov celotedenskega deleža slovenske hrane. Pri trgovskih družbah, ki jih kakorkoli subvencionirajo slovenski davkoplačevalci, ta delež znaša najmanj 25 odstotkov vse hrane, ki je naprodaj. V trgovinah, ki ne dobivajo nobene subvencije, pa najmanj 20 odstotkov. Če bo Tuš zadruga, nastala ob podpori vlade, bo ta delež najmanj 40-odstoten. Ministrstvo za kmetijstvo bo dodalo še določilo, da mora biti desetina znamk slovenske kvote produktov takšna, da je bila prvič na policah pred manj kot dvema letoma. Evidenco bo vodilo ministrstvo za kmetijstvo in bo obveljala, ko bo v njej več kot 100 različnih novih znamk slovenske hrane."
Celoten prispevek si lahko preberete na spletni strani Portala Plus.
Tinkara Kovač, predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, je zakon sprejela z veseljem, saj naj bi izboljšal razmere slovenskih glasbenikov, ki za predvajano glasbo dobijo finančna nadomestila, zlasti pa bo pri tem zaslužil SAZAS.
"Pod krinko slovenske umetnosti in slovenske kulture se sprejema zakon, s katerim si bo glasbeni kartel zagotovil promocijske in tudi materialne rente na izrazito pretiran način."
Avtor se tako sprašuje, kako bi glasbenica reševala druge finančne in ekonomske zagate, na primer kaj bi storila, če bi bila vodja čevljarskega ali kmetijskega združenja ali združenja slovenskih poslovnih svetovalcev.
"Kaj bi denimo Tinkara Kovač storila, če bi bila šefica kmetijskega združenja? Bi zahtevala kvoto slovenskih hrane na policah slovenskih trgovin? Kako bi jo predpisala? Morda takole:
Živilske trgovine morajo v najboljšem času obiska kupcev, ob sredah, četrtkih, petkih popoldan in sobotah cel dan, na policah prodajati najmanj 60 odstotkov celotedenskega deleža slovenske hrane. Pri trgovskih družbah, ki jih kakorkoli subvencionirajo slovenski davkoplačevalci, ta delež znaša najmanj 25 odstotkov vse hrane, ki je naprodaj. V trgovinah, ki ne dobivajo nobene subvencije, pa najmanj 20 odstotkov. Če bo Tuš zadruga, nastala ob podpori vlade, bo ta delež najmanj 40-odstoten. Ministrstvo za kmetijstvo bo dodalo še določilo, da mora biti desetina znamk slovenske kvote produktov takšna, da je bila prvič na policah pred manj kot dvema letoma. Evidenco bo vodilo ministrstvo za kmetijstvo in bo obveljala, ko bo v njej več kot 100 različnih novih znamk slovenske hrane."
Celoten prispevek si lahko preberete na spletni strani Portala Plus.
19. 2.: Popravek citiranih navedb Gorana Novkovića s strani združenja SAZAS:
Glasbene kvote ne vplivajo na delovanje Združenja SAZAS
Nacionalno poreklo avtorsko zaščitenega glasbenega repertoarja v ničemer ne vpliva na ceno avtorskega nadomestila.
Združenje SAZAS, neprofitna kolektivna avtorska organizacija, je za uporabnike glasbe enotna vstopna točka za pridobitev dovoljenja za javno priobčitev svetovnega repertoarja po enotni ceni. Poenostavljeno: SAZAS je mednarodno zastopstvo zaradi česar obstaja zgolj en cenik, po katerem se zaračunavajo avtorska nadomestila, ne glede na avtorjevo poreklo, državljanstvo, nacionalnost.
Žalosti dejstvo, da izvršni direktor GZS (gospodarske!) g. Novković ne prepozna pomena kulturnih in kreativnih industrij kot bistvene razvojne panoge nacionalnega gospodarstva države. V članku ne postreže z enim samim kazalnikom, koliko dejansko tovrstna industrija pripomore h gospodarski rasti in zaposlovanju (v EU: 4,5 % BDP, zaposluje 8,5 milijona ljudi). Zdi se, kot da želi s svojo čevljarsko metaforo raje še naprej udobno sedeti v pisarni in čakati, da vse (slovenske) industrije propadejo in vsi postanemo migranti na ponovno zaprtih mejah.
Vloga kolektivnih organizacij pa je mdr. tudi, da spodbujajo ustvarjalnost avtorjev z namenskimi skladi, zlasti z namenom bogatenja domačega repertoarja, ohranjanju kulturne raznolikosti in raznovrstnosti žanrov (ki sicer morda ne zagotavljajo profita /komercialnim/ radijskim postajam in ki bi – če bi – zasledovali njihove cilje, vsi poslušali nabor 10 skladb pop anglo-ameriških izvajalcev).
Glasbene kvote ne vplivajo na delovanje Združenja SAZAS
Nacionalno poreklo avtorsko zaščitenega glasbenega repertoarja v ničemer ne vpliva na ceno avtorskega nadomestila.
Združenje SAZAS, neprofitna kolektivna avtorska organizacija, je za uporabnike glasbe enotna vstopna točka za pridobitev dovoljenja za javno priobčitev svetovnega repertoarja po enotni ceni. Poenostavljeno: SAZAS je mednarodno zastopstvo zaradi česar obstaja zgolj en cenik, po katerem se zaračunavajo avtorska nadomestila, ne glede na avtorjevo poreklo, državljanstvo, nacionalnost.
Žalosti dejstvo, da izvršni direktor GZS (gospodarske!) g. Novković ne prepozna pomena kulturnih in kreativnih industrij kot bistvene razvojne panoge nacionalnega gospodarstva države. V članku ne postreže z enim samim kazalnikom, koliko dejansko tovrstna industrija pripomore h gospodarski rasti in zaposlovanju (v EU: 4,5 % BDP, zaposluje 8,5 milijona ljudi). Zdi se, kot da želi s svojo čevljarsko metaforo raje še naprej udobno sedeti v pisarni in čakati, da vse (slovenske) industrije propadejo in vsi postanemo migranti na ponovno zaprtih mejah.
Vloga kolektivnih organizacij pa je mdr. tudi, da spodbujajo ustvarjalnost avtorjev z namenskimi skladi, zlasti z namenom bogatenja domačega repertoarja, ohranjanju kulturne raznolikosti in raznovrstnosti žanrov (ki sicer morda ne zagotavljajo profita /komercialnim/ radijskim postajam in ki bi – če bi – zasledovali njihove cilje, vsi poslušali nabor 10 skladb pop anglo-ameriških izvajalcev).
Povezani članki
Zadnje objave

Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37

Peter Opeka: sivi mladenič, ki rešuje ljudi
9. 12. 2023 ob 18:27

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31
Ekskluzivno za naročnike

Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37

Peter Opeka: sivi mladenič, ki rešuje ljudi
9. 12. 2023 ob 18:27

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Prihajajoči dogodki
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.