Golob: Zdravstvo je še v slabšem stanju, kot si kdorkoli predstavlja. Podpisali bomo zavezo, da je reforma nujna in jo izpeljemo skupaj

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Vladna koalicija se na koalicijskem vrhu, ki se je zavlekel v večurno razpravo o situaciji v slovenskem zdravstvu ter kako jo reševati, ni ukvarjala z ničemer drugim kot samo s poenotenjem vrst pred napovedano zdravstveno reformo. 

"Danes je bil narejen velikanski korak k temu, da se bomo skupaj lotili reform, s katerimi se odlaša 30 let," je tri ure po prvotno napovedanem terminu izjave za javnost povedal predsednik vlade Robert Golob. Ter še dodal, da namen vrha ni, da kogarkoli disciplinirajo, temveč "da sklenemo zavezo, da je reforma nujna, ter da jo izpeljemo skupaj".

Premier je govoril o sistemskem reševanju javnega zdravstvenega sistema, ki se je minula leta zgolj krpal. "Analiza stanja je slabša, kot si je v tej državi kdorkoli predstavljal," je dejal ter kot srčiko problema označil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki upravlja s 4,5 milijarde evrov denarja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je za Goloba postranska stvar. 

Na vprašanje, ali bo pri reformi iskal konsenz izven koalicije, tudi pri opozicijskih strankah, ki so nakazale pripravljenost, da pri tej temi stopimo skupaj, pa je nakazal, da nanju ne računa. 

Namesto med 14. in 15. uro, kot so prvotno napovedali, so predstavniki koalicije pred novinarje stopili okoli 17h. Predsednik vlade Golob je poudaril, da so celoten koalicijski vrh porabili zgolj za eno temo – za razpravo o zdravstvu. Natančneje o analizi sistema, ki jo je pripravila ekipa Danijela Bešiča Loredana. In analiza stanja je po Golobovih besedah "žal slabša, koti si kdorkoli misli v tej državi". A, kot pravi, je dobra novica, da so ugotovljeni razlogi, zakaj je situacija tako slaba, in da za reformo obstaja načrt s časovnico.

Kaj točno analiza vsebuje in katere rešitve ponuja, bo minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavil v petek, dokument pa bo v celoti dostopen javnosti. Iz besed Goloba, podpredsednice SD-ja Meire Hot in koordinatorja Levice Luke Mesca je razbrati, da so kot srčiko problema locirali ZZZS in njeno razdeljevanje 4,5 milijarde sredstev, zbranih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

"Ključno spoznanje je, da se je v preteklosti skušalo zdravstveni sistem reševati s posamičnimi ukrepi, ki niso delovali. Reforma je lahko edino celovita in da se je moramo lotiti v njeni središčni točki, in to je pri zavarovalnici. To je ključno sporočilo," je to ubesedil predsednik vlade.

Minister za zdravje, ki je za analizo na vrhu požel aplavz in naj bi imel popolno podporo koalicije, k čemur se bodo koalicijski partnerji, vključno s poslanci, morali pisno zavezati, je pripravil 9 prioritetnih ciljev – stebrov ukrepov – in časovnico za izvedbo. Po besedah Meire Hot iz njih izhaja "želja po okrepitvi zdravstvenega sistema, ki bo ostal javen, omogoča dostop do osebnega zdravnika prav vsakomur in kjer bo zagotovljeno vzdržno in dolgotrajno financiranje zdravstvenega sistema".

Meira Hot: "Našli smo skupne točke in v veliki meri izkazali podporo ministru za zdravje. Sporočilo je, da se vsi zavedamo problematike zdravstvenega sistema, da se dogaja razgradnja vrsto let. Ni posledica zdajšnje vlade, je pa popolna odgovornost zdajšnje vlade. Koalicija je enotna v kontekstu tega, da bomo to začeli izvrševati."


Nad dogovorjenim ni razočaran niti Luka Mesec, čeprav ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni prioriteta reforme oziroma se ta osredotoča na "bistveno večje probleme, ne pa na lovljenje kurjih tatov", kot se je glede tega izrazil premier. Kot pravi Mesec, so se v razpravi vsi veliko naučili in začrtali smer, kako naj ta reforma gre.

"O posamičnih elementih te reforme se bomo dogovarjali sproti," je dodal in izrazil zadovoljstvo ob doseženem dogovoru, da bodo koalicijski partnerji vključeni v pripravo reforme, kar je bil zanj "ključen cilj". "In ta zaveza bo del aneksa – reformo se bo na 14 dni usklajevalo s koalicijo v parlamentu," je dejal Mesec.

Luka Mesec: Enotnost ni gesta, to moramo graditi skozi proces in danes smo dobro začeli."


Na namige, da bi Levica lahko zaradi nezadovoljstva s smerjo reforme zdravstvenega sistema lahko zapustila koalicijo je Mesec dejal, da "če bo dogovarjanje izgledalo, tako kot je izgledalo danes, bo Levica zapustila vlado, ampak leta 2030, ko bo naše delo opravljeno".

K podpori reformam se bodo morali pisno zavezati


Koalicija danes na Brdu ni podpisovala aneksa h koalicijski pogodbi, ga pa bodo, za področje zdravstva, podpisali jutri. To bo "zaveza za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme, ki jo podpišejo vsi prisotni, tudi poslanci, s čimer pokažejo zavezo, da želijo tvorno sodelovati pri pripravi zdravstvene reforme", je dejal Golob ter dodal, da je cilj tega, da jasno pokažejo ljudem, da so skupaj, odločeni, da reforme, ki jih Slovenija potrebuje, da postane moderna država, tudi izpeljejo.

Robert Golob: "Naš namen je, da po estonskem in finskem modelu poslovanje zdravstvene zavarovalnice postane javno. To, kar se pripravlja z vidika digitalizacije, je nekaj, kar bo radikalno spremenilo ne samo naš odnos do zdravstva, temveč vseh poštenih ljudi v zdravstvu."


Čez 14 dni bo sledil nov vrh še na temo petih drugih reform, med njimi stanovanjske in plačne politike, pa pokojninskega sistema ... in tudi tu si bodo izrisali celoten načrt ter ga zapisali v še en aneks h koalicijski pogodbi.

Širšega sodelovanja ali soglasja okoli zdravstvene in bržkone tudi drugih reform Golob očitno ne bo iskal. Na vprašanje, ali ni za tako obsežno in bistveno reformo smiselno iskati sodelovanja tudi opozicije, ki je z nekaterimi besedami nakazala, da je pripravljena pomagati, NSi pa je predstavila tudi svoje ukrepe, je Golob pomenljivo odvrnil:

"Zgodovina nas uči, da se levosredinske vlade reform lotevajo, a jih ne izpeljejo, in mi nameravamo biti drugačni. In zgodovina nas uči, da desnosredinske vlade na oblasti reform ne izvajajo, o njih pa govorijo v opoziciji. Naša odgovornost do volivk in volivcev je, da to reformo izpeljemo – in to takoj in čim hitreje. Konsenz bomo iskali med tistimi, ki delimo iste vrednote. In to je krepitev javnega zdravstva."

Čez 14 dni bo po Golobovih besedah sledil podoben koalicijski vrh na temo ostalih petih reform, pred podpisom aneksa pa bo dal čas vsem strankam, da ga obravnavajo na svojih organih. "S tem bomo v pripravo reform vključili tudi članstvo strank. Računam, da bomo ta aneks podpisali v roku šestih tednov in takrat bo jasno vsem, da se teh reform ne da ustaviti," je zaključil predsednik vlade.

KOMENTAR: Uredništvo
Reformno vnemo predsednika vlade je za pozdraviti. Ne pa samozadostnosti, ki izhaja iz njegovega pristopa
Robert Golob s pristopom k zdravstveni in drugim reformam nakazuje, da z njimi misli resno. Kaj drugega kot to je njegovo vztrajanje k pisni zavezi vseh koalicijskih deležnikov, od ministrov do poslancev in celo članstva koalicijskih strank preko obravnave na odborih, da vsi skupaj za zdravstveno in drugimi reformami stojijo. Osredotočenje k bistvu, ne pa denimo k postranski stvari, kot je dopolnilno zavarovanje, ki vemo, da je v središču boja levih aktivistov, Golob pa ga je, ob kimajočem Mescu, označil za "minorno stvar", nakazuje, da ekipa Bešiča Loredana ve, kje je problem. Vključno z nabavo opreme, ki naj bi bila v bodoče centralizirana in preko digitalnega sistema pod javnim nadzorom. Če se je Goloba dalo prav razumeti, ko je govoril o absolutni javnosti novega sistema, ki bo preprečil skrivalnice interesnih skupin in njihovo ribarjenje v kalnem. A ne navdušujmo se prehitro. Še vedno ne vemo, v katero smer bo dejansko šla reforma, kako odporna bo na lobije in kako bo zadovoljila zgrešene predstave Levice o tem, kako naj bi izgledal javni zdravstveni sistem. Ob vsem skupaj namreč skrbi Golobova vehemenca, ko gre za iskanje širše podpore; kot da je sam sebi zadosten in mu za druga ni kaj dosti mar. Tiste glasove, ki jih potrebuje, pa bo že pisno navezal nase. Tak pristop je lahko problematičen, ko kaj zaškriplje in je potrebna dodatna moč za kaj premakniti, spremeniti. S svojo težko prikrito aroganco si podira mostove, ki jih bo za prečkanje kakšnega hudournika morda tudi potreboval.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

To je 55 ukrepov, ki ne bodo rešili slovenskega zdravstva
  • 14. 09. 2023
Eni razbijajo avtomobile, drugi pa »leptope« 
  • 14. 07. 2023
Po letu dni stresnega testa v zdravstvu: več stresa predvsem za paciente in ministra 
  • 02. 05. 2023

Prihajajoči dogodki

OCT
01
Camerata Laibach
19:00 - 21:00
OCT
01
Ukrajinski nacionalni plesni ansambel Virsky prvič v Sloveniji
20:00 - 22:00
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Ogled koledarja