Glasbeno šolo v Ajdovščini odprli brez imena Vinka Vodopivca. Župan se s tem ni ukvarjal.

Uredništvo
4
Foto: Blaž Čermelj, Domovina

Včeraj je v Ajdovščini potekala slovesna otvoritev nove glasbene šole. Slavnostni trak so prerezali ravnateljica šole Bernarda Paškvan, ajdovski župan Tadej Beočanin ter predstavnik Ministrstva za izobraževanje, Anton Baloh.

Gradnja še zdaleč ni potekala brez zapletov. Cena objekta je na koncu znašala 3,2 milijona evrov, kar je skoraj za polovico več od prvotne vrednosti.

Končni izdelek je stavba, ki so je vsi zelo veseli, je namreč objekt, o kakršnem lahko v večini slovenskih mest le sanjajo.

V govoru se slavnostni govorniki niso mogli izogniti imenu Vinka Vodopivca, enega največjih primorskih skladateljev in močno zaslužnega za razvoj slovenske glasbe.

A tudi nepozornemu opazovalcu ne uide, da nanj zaenkrat spominja le uradna tabla šole, nič večja od risalnega lista. Vinko Vodopivec bi si v šoli, poimenovani po njem, zagotovo zaslužil resnejše obeležje.

Župan Beočanin sicer pravi, da ga polemike okrog izpuščenega imena na pročelju šole niso pustile ravnodušnega. Kljub vsemu pa, vsaj dokler so glave vroče, ne namerava ničesar spreminjati.

Na ime Vinka Vodopivca trenutno spominja le uradna tabla. © Blaž Čermelj/Domovina.je

Velikega vpliva Vinka Vodopivca na slovensko glasbo ni mogoče zanikati in nanj so se svojih govorih spomnili vsi trije govorniki. Poudarili so njegov doprinos k razvoju glasbe na Primorskem. Mladim pa položili na srce njegove besede o ljubezni do glasbe ter jih pozvali k vztrajnemu delu.

Trak sta prerezala ajdovski župan Tadej Beočanin in ravnateljica šole Bernarda Paškvan © Blaž Čermelj/Domovina.je

Župan Beočanin: pomembno je, da je Ajdovščina dobila najlepšo glasbeno šolo v Sloveniji

Burnim polemikam in številnim pozivom navkljub se župan občine Ajdovščina, Tadej Beočanin, ni odločil, da bi predlagal postopke za dopolnitev nepopolnega napisa imena šole na njenem pročelju, kjer so, namerno ali ne, izpustili ime skladatelja Vinka Vodopivca, po katerem se glasbena šola v Ajdovščini imenuje.

Nasprotno, v “vročih glavah” je našel razlog, da vse ostane tako kot je.

»Polemike glede napisa me seveda niso pustile ravnodušnega, vendar menim, da v tem pregretem času ni primerno kar koli spreminjati. Ko se bodo glave ohladile, se bomo v miru pogovorili, kaj in kako naprej,« je ažurno odgovoril na vprašanje Domovine ali bodo na občini in v vodstvu šole vendarle razmislili in še pred otvoritvijo odpravili nespretnost.

Naštel je številne aktivnosti in zaplete, ki so spremljali prenove nekdanje gimnazije v novo glasbeno šolo. Počasno delo in stečaj prvotno izbranega izvajalca, ki so ga morali zamenjati z domačim, je povzročilo, da so izgubili leto dni in s tem predvideno odprtje ob lanski 70-letnici šole in 140-letnici rojstva Vinka Vodopivca.

»Zato mi verjemite, da se z napisom na stavbi nisem ukvarjal. Pomembno je, da je Ajdovščina, četudi z zamikom, dobila najbolj funkcionalno in najlepšo glasbeno šolo v Sloveniji, v to sem prepričan.« je še zapisal v odgovoru našem mediju.

Morda njim ni pomembno, je pa številnim njegovim občanom, Primorcem in Slovencem
Nova glasbena šola, očitno ponos kraja in tamkajšnjega župana, bo torej do nadaljnjega ostala brez polnega imena na svojem pročelju: rojak Vinko Vodopivec bo naključnemu obiskovalcu in drugim nepoznavalcem ob pogledu na šolo ostal zamolčan.

A kot pravi župan, mu je pomembno le, da so prišli do “najbolj funkcionalne in najlepše glasbene šole v Sloveniji.”

Vse lepo in prav. Morda je z javnim denarjem ki so mu ga zaupali občani, res zgradil novo šolo. In verjetno mu bo dobro služila, ko se bo pred ponovnimi volitvami postavljal z narejenim v iztekajočem se mandatu. Ni dvakrat za reči, da mu bo dejstvo, da je iz imena spustil “farja”, pa čeprav velikega skladatelja in Slovenca, pri njegovih volivcih celo koristilo.

A ravno takšna ideološka logika je največja rak rana današnje Slovenije. Prav miselnost, da ni pomembno, da se na pročelju naših šol, vrtcev, knjižnic, javnih ustanov … sklicujemo na velike osebnosti naše zgodovine, seče korenine našemu narodu.

Morda je to tudi del politike njegove stranke, za katero se slovenska zgodovina pogosto začne in konča z “narodnoosvobodilnim bojem” in komunistično revolucijo 41-45. A zagotovo ni del politike in miselnosti, kakršno bi morali Slovenci zavzemati v sodobnem svetu, če želimo ohraniti svojo narodno zavest in nacionalno identiteto, glede česar nas tako redno opozarja 106-letnik Boris Pahor.

Kljub vsemu župan vsaj ustno odpira odprta vrata za razpravo o vrnitvi Vinka Vodopivca na pročelje šole, kar je vredno pozdraviti, predvsem pa si zapomniti. Zapomniti zato, da ko se bodo, kot pravi “glave ohladile” in prah v medijih polegel, res “pogovorili kako in kaj naprej.”

Na to njegovo “obljubo” ne bo pozabil vsak zaveden občan, Primorec, Slovenec, ki ga je zgodba pritegnila. Tudi Domovina je zagotovo ne bo pozabila.

4 KOMENTARJI

  1. Zatajitev tako velikega imena kaže na brezdušnost in odsotnost kulture, zelo mogoče pa na prikrito zatajevanje vseh velikih mož, ki so bilikakorkoli z vero povzani! Veliko bolj kot stavba je pomembna zavest pri ljudeh in domoljubje, ki se izkazuje tudi v poznavanju in spoštovanju takih ljudi in skladateljev. Stavba brez te zavesti je nekaj praznega in nepomembnega.

  2. Slovenci in slovenska družba nismo nobeno presenečenje.Če sem še leta 1991 verjel v spremembe na vseh področjih delovanja in ustvarjanja družbe v smeri svobode,demokracije,pravičnosti,resnice,verske svobode,svobode govora,iskrenosti,brez intrig in spletk,danes več ne verjamem.
    Če sem takrat upal v nov družbeno-ekonomski sistem in spremembo mišljenskega temelja slovenske družbe,danes ne upam več. Globoko smo tam ,kjer smo bili. Vse spremembe so v bistvu samo še poglobile razlike med prvorazrednimi in drugorazrednimi,še bolj razdelile narod. Res pa je,da se je vse lepo zamaskiralo. Tisto,kar pa štrli se na različne načine “reže”.Politično,pravosodno..Znana formula: diskreditacija-likvidacija !
    Površinske spremembe,ki so se zgodile,predvsem koristijo dedičem komunistov in tistim,ki jim pravim “pripopeki” in novodobni privrženci, levi “svobodomisleci” ter “pragmatikom” z vseh “vetrov”. To je novodobna “leva buržoazija”,ki se lepo postavlja na noge.
    Miselno in praktično,zavedno in nezavedno, se oblikuje in pripravlja v šolah različnih “sort in nivojev” ( zaenkrat so edina ovira k “popolnosti” sistema privatne šole ! Zato tako “besno napadanje” !) ter v različnih “asociacijah” in “organizacijah ” “leve buržoazije” ( da se bomo natančno razumeli,v Sloveniji je potrebno razumeti “levo buržoazijo” malo širše,v njen krog miselno sodi tudi del “levih ruralcev”,ki so in obstajajo !) ,ki “razbijajo” klasično družino.
    Klasična družina je velika ovira popolne prevlade miselnosti “leve buržoazije” v družbi.Hkrati pa je v njej najbolj zasidrana vera,ki je izvorno največji sovražnik levičarjev vseh vrst-sort.
    V Sloveniji se že dogaja “prefinjeni genocid” nad družbo svobode/demokracije,svobode govora !
    “Ajdovščina” je samo primer,kako se to dela,zavedno,nezavedno.

    P.S. V vsej tej “družbeni zmešnjavi”,ki v resnici ni,me moti vloga “krščanskih socialistov”,ki vse bolj postajajo socialisti !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime