Francoske regionalne volitve pošiljajo predsedniško kampanjo v negotovost

Letošnja pomlad je bila prav napeta v drugi vodilni države Evropske unije. Skoraj vsak mesec je Francija doživljala napade islamskih ekstremistov na policiste, politične shode, stavke, proteste, ipd. Vse to se je dogajalo med začetkom dolge politične kampanje za volitve svetega grala francoske politike: predsednika republike.
Brez presenečenja lahko ugotovimo, da je bila do sedaj glavna tema, o kateri so pisali vodilni mediji, problemi javne varnosti in napetosti v francoski družbi. S tem so vodilni mediji želeli predstaviti Francozom jasno sliko, da je edina rešitev za te problematike sedanji predsednik republike Emmanuel Macron.
Hkrati so želeli dokazati, da je Macron edina logična rešitev, ker ni ekstremist. Kljub temu je prvi krog nedeljskih letošnjih regionalnih volitev (zadnje so potekale leta 2015) prikazal drugačno sliko in zasejal seme dvoma v vse dosedanje raziskave javnega mnenja in politične analize.
Na celotnem francoskem ozemlju se je prvega kroga regionalnih volitev udeležilo samo 34% volilnih upravičencev. V nekaterih regijah je na volišča prišlo celo manj kot 30% volivcev. Analitiki so v svojih analizah našli veliko razlogov za tako majhno udeležbo, a večina jih je vedno navedla vsaj te tri razloge.
Prvi je seveda epidemiološko stanje, ki je preprečilo javne politične dogodke in tudi prepričalo ljudi, naj ostanejo varno doma. Kljub temu pandemija COVID-19 verjetno ni bila edini razlog za tako velik volilni absentizem. Neskončna politizacija in napetost, ki so jo v prejšnjih mesecih širili mediji, je povzročila ravno nasprotno od tega, kar so si želeli. To se je še posebej opazilo pri volivcih Macronove stranke in volivcih, ki so na prejšnjih regionalnih volitvah leta 2015 podprli skrajno desnico.
Prav ti politični stranki sta doživeli velik poraz. V vseh regijah je skrajno desno »Nacionalno združenje« Marine Le Pen izgubilo od 10 do 20% glasov v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Po drugi strani pa Macronova stranka skoraj v nobeni regiji ni prejela dovolj glasov, da bi se uvrstila v drugi krog.
Drugi politični analitiki po tiho opozarjajo na druge trende, ki so prisotni že dalj časa. Udeležba na regionalnih volitvah že dolgo počasi pada zaradi majhnega števila pristojnosti, ki jih francoski politični sistem daje regionalnim vladam. Izjema je Korzika, ki potrjuje pravilo, saj je ena redkih francoskih regij, ki ima večje število pristojnosti od drugih regij, ki so zgodovinsko utemeljene.
Ravno Korzika je edina francoska regija, kjer se je v nedeljo večina volilnih upravičencev udeležila volitev. Iz tega primera se lahko učimo tudi v Sloveniji, saj bomo v naslednjih desetletjih verjetno tudi mi uvedli pokrajine, ki pa bi morale dobiti realna pooblastila in pristojnosti, drugače bomo iz pokrajin dobili samo še eno proračunsko luknjo, v katero se bodo brez učinka stekali naši davki.
Pred dvema tednoma je mladi francoski monarhist oklofutal predsednika Macrona, kar je v francoski javnosti povzročilo val novih medijskih debat o varnosti. Veliko analitikov je v tem videla višek politične napetosti, hkrati pa je spomnila na klofuto iz prejšnjega predsedniškega mandata, ko je antisemitski aktivist oklofutal tedanjega predsednika francoske vlade Manuela Vallsa. Oba napada sta bila takoj kaznovana. Macronov napadalec je bil po hitrem postopku obsojen na 18 mesečno zaporno kazen. Francoski sistem je s tem pokazal svojo ničelno toleranco do fizičnih napadov na predstavnike demokratično izvoljene oblasti, kar je nekaj, kar bi se naš slovenski pravosodni sistem lahko naučil od francoskega.
Ne glede na hitro reakcijo francoskega sistema pa so rezultati regionalnih volitev uničili umeten pogled, ki so ga vodilni francoski mediji v zadnjih dveh letih posredovali volilnemu telesu. Iluzija, da je na francoskem političnem odru poleg Macrona in njegove liberalne čete prisotni le še skrajna desnica, združena okoli Marine Le Pen, je izginila.
Po vseh regijah sta zmagovali tradicionalna desnica in levica. V treh regijah so že v prvem krogu lepo se pokazali trije možni kandidati francoske desne sredine za predsedniške volitve naslednje leto: Xavier Bertrand na severu Francije, Valérie Pécresse v Parizu in njegovi okolici v regiji Île-de-France in Laurent Wauquiez v veliki regiji Auvergne - Provansa – francoske Alpe.
Na drugi strani pa je francoska klasična levica (socialisti) pokazala, da je še vedno živa kljub uničujočemu porazu na predsedniških in parlamentarnih volitvah leta 2017, četudi je še vedno razdeljena. Izid je tudi pokazal tudi soliden rezultat Zelenih in poraz skrajne levice, ki je prejela zgolj 4% podporo volivcev.
Brez dvoma je sedaj Macronov tabor v krizi, ki bo s seboj odnesla tudi trenutnega predsednika vlade, Jean Castexa. Podobno se dogaja tudi na skrajni desnici, kjer Marine Le Pen grozi možna predsedniška proti-kandidatura Erica Zemmourja, francoskega skrajno desnega intelektualca in TV zvezdnika, o katerem smo na Domovini že pisali. Njegova kandidatura sicer nima možnosti za uspeh, bi pa kradla glasove Marine Le Pen in ji onemogočila uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev pomladi 2022.
Brez presenečenja lahko ugotovimo, da je bila do sedaj glavna tema, o kateri so pisali vodilni mediji, problemi javne varnosti in napetosti v francoski družbi. S tem so vodilni mediji želeli predstaviti Francozom jasno sliko, da je edina rešitev za te problematike sedanji predsednik republike Emmanuel Macron.
Hkrati so želeli dokazati, da je Macron edina logična rešitev, ker ni ekstremist. Kljub temu je prvi krog nedeljskih letošnjih regionalnih volitev (zadnje so potekale leta 2015) prikazal drugačno sliko in zasejal seme dvoma v vse dosedanje raziskave javnega mnenja in politične analize.
Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.
Nizka udeležba povsod, razen v Korziki
Na celotnem francoskem ozemlju se je prvega kroga regionalnih volitev udeležilo samo 34% volilnih upravičencev. V nekaterih regijah je na volišča prišlo celo manj kot 30% volivcev. Analitiki so v svojih analizah našli veliko razlogov za tako majhno udeležbo, a večina jih je vedno navedla vsaj te tri razloge.
Prvi je seveda epidemiološko stanje, ki je preprečilo javne politične dogodke in tudi prepričalo ljudi, naj ostanejo varno doma. Kljub temu pandemija COVID-19 verjetno ni bila edini razlog za tako velik volilni absentizem. Neskončna politizacija in napetost, ki so jo v prejšnjih mesecih širili mediji, je povzročila ravno nasprotno od tega, kar so si želeli. To se je še posebej opazilo pri volivcih Macronove stranke in volivcih, ki so na prejšnjih regionalnih volitvah leta 2015 podprli skrajno desnico.
Prav ti politični stranki sta doživeli velik poraz. V vseh regijah je skrajno desno »Nacionalno združenje« Marine Le Pen izgubilo od 10 do 20% glasov v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Po drugi strani pa Macronova stranka skoraj v nobeni regiji ni prejela dovolj glasov, da bi se uvrstila v drugi krog.
Drugi politični analitiki po tiho opozarjajo na druge trende, ki so prisotni že dalj časa. Udeležba na regionalnih volitvah že dolgo počasi pada zaradi majhnega števila pristojnosti, ki jih francoski politični sistem daje regionalnim vladam. Izjema je Korzika, ki potrjuje pravilo, saj je ena redkih francoskih regij, ki ima večje število pristojnosti od drugih regij, ki so zgodovinsko utemeljene.
Ravno Korzika je edina francoska regija, kjer se je v nedeljo večina volilnih upravičencev udeležila volitev. Iz tega primera se lahko učimo tudi v Sloveniji, saj bomo v naslednjih desetletjih verjetno tudi mi uvedli pokrajine, ki pa bi morale dobiti realna pooblastila in pristojnosti, drugače bomo iz pokrajin dobili samo še eno proračunsko luknjo, v katero se bodo brez učinka stekali naši davki.
Stava novega sistema ni uspela
Pred dvema tednoma je mladi francoski monarhist oklofutal predsednika Macrona, kar je v francoski javnosti povzročilo val novih medijskih debat o varnosti. Veliko analitikov je v tem videla višek politične napetosti, hkrati pa je spomnila na klofuto iz prejšnjega predsedniškega mandata, ko je antisemitski aktivist oklofutal tedanjega predsednika francoske vlade Manuela Vallsa. Oba napada sta bila takoj kaznovana. Macronov napadalec je bil po hitrem postopku obsojen na 18 mesečno zaporno kazen. Francoski sistem je s tem pokazal svojo ničelno toleranco do fizičnih napadov na predstavnike demokratično izvoljene oblasti, kar je nekaj, kar bi se naš slovenski pravosodni sistem lahko naučil od francoskega.
Ne glede na hitro reakcijo francoskega sistema pa so rezultati regionalnih volitev uničili umeten pogled, ki so ga vodilni francoski mediji v zadnjih dveh letih posredovali volilnemu telesu. Iluzija, da je na francoskem političnem odru poleg Macrona in njegove liberalne čete prisotni le še skrajna desnica, združena okoli Marine Le Pen, je izginila.
Po vseh regijah sta zmagovali tradicionalna desnica in levica. V treh regijah so že v prvem krogu lepo se pokazali trije možni kandidati francoske desne sredine za predsedniške volitve naslednje leto: Xavier Bertrand na severu Francije, Valérie Pécresse v Parizu in njegovi okolici v regiji Île-de-France in Laurent Wauquiez v veliki regiji Auvergne - Provansa – francoske Alpe.
Na drugi strani pa je francoska klasična levica (socialisti) pokazala, da je še vedno živa kljub uničujočemu porazu na predsedniških in parlamentarnih volitvah leta 2017, četudi je še vedno razdeljena. Izid je tudi pokazal tudi soliden rezultat Zelenih in poraz skrajne levice, ki je prejela zgolj 4% podporo volivcev.
Brez dvoma je sedaj Macronov tabor v krizi, ki bo s seboj odnesla tudi trenutnega predsednika vlade, Jean Castexa. Podobno se dogaja tudi na skrajni desnici, kjer Marine Le Pen grozi možna predsedniška proti-kandidatura Erica Zemmourja, francoskega skrajno desnega intelektualca in TV zvezdnika, o katerem smo na Domovini že pisali. Njegova kandidatura sicer nima možnosti za uspeh, bi pa kradla glasove Marine Le Pen in ji onemogočila uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev pomladi 2022.
Povezani članki
Zadnje objave

Bruselj je ključ - da tam nimamo najboljših kadrov, je za Slovenijo škodljivo
28. 9. 2023 ob 9:11
Ekskluzivno za naročnike

Bruselj je ključ - da tam nimamo najboljših kadrov, je za Slovenijo škodljivo
28. 9. 2023 ob 9:11

Tednik Domovina 116: Vse o kadrovskem cunamiju na RTVS
27. 9. 2023 ob 11:46
Prihajajoči dogodki
SEP
28
SEP
28
Glasbeni aperitivi // Popotovanje med umetninami
18:00 - 19:00
SEP
28
Levstikov večer
19:00 - 21:00
SEP
28
Za začetek: SMS 1
19:30 - 21:30
SEP
29
Peter Turk: Kaj imajo skupnega Mikene in Kamna Gorica
08:00 - 10:00
Video objave

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če ...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
3 komentarjev
Rajko Podgoršek
Uf neuspeh Le Penove je res presenečenje. Tu sem se sam v prejšnjem komentarju pošteno uštel, saj sem bil prepričan da prihaja lepenovski val. Nizka udeležba tudi kaže na neko apatijo in je vplivala na rezultat. So pa sedaj v ofenzivi konservativci, skrajna levica je potolčena, socialistična levica pa v bistvu pred razmislekom kako naprej, saj preboja z njihove strani ni (ker so preveč vezani na migrantsko problematiko v Franciji in so iz tega vidika vir težav in ne rešitve).
Strinjam se s predhodnikom, od leta 1789 so Francijo upravljali preko departmajev še prej pa preko zgodovinskih regij, ki jih je francoska revolucija uničila in ki še v 21. stoletju niso popolnoma izginile iz francoskega kolektivnega spomina. Ne vem pa kako na departmaje gledajo politične stranke, glede umetne regije Le Grand Est je nekaj stališč imela Le Penova in Rassemblement national.
Zemmour pa je seveda 'wild card'......
vengust
Mocron in ves establišment dela na tem, da bi prišlo na volitvah do spopada Macron Le Pen, ker Le Penova nima nobenih možnosti, ker ona ni Jean-Mari Le Pen. Na prejšnih volitvah je pokazala , da nima minimalne kapacitete voditi državo, poleg tega se je sedaj iz desne pomaknila na levo, da bi si oprala stigmo ekstremne desnice. Sicer pa v Franciji politikanti vedno igrajo na dviganje popularnosti Le Penove, a pred volitvami vsi kličejo k blokiranju Le Penove, da rešijo republiko. Tako zmagajo volitve brez prave politike. Precej znan trik A ne!
vengust
Ne vem kje se informira Perer Jerman, ampak imenovati Zemmourja kot skrajnega desničarja, je enako, kot zahodni novinarji imenujejo JJ za skrajnega desničarja. Skrajni densičar je pridevnik , ki ga uporablja levica, za svoje nasprotnike, če ne reče da so fašisti. Tak zaključek analize v farncoskih regionalnih volitev vzame vso kredibilnost analize.
Regije so bile Fancozom vsiljene in ponovno premešane meje pod Hollandom . Oni so imeli departmaje,. Tako so te volitve umetne in ljudje jih niso ponotranjili, zato skromna volilna udeležba. Našteta imena zmagovalcev so dosedanji voditelji regij, kar lahko pomeni, da so jih volili tisti, ki so imeli od njih korist. Torej pretežno so verjetno volili klientelisti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.