Evropski parlament Rusijo razglasil za podpornico terorizma, s čimer se ne strinjajo vsi slovenski poslanci
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko se Ukrajinci pripravljajo na najzahtevnejšo zimo po 2. svetovni vojni, je Evropski parlament s simbolično gesto izrazil podporo Ukrajini in z resolucijo Rusijo razglasil za državo, ki sponzorira terorizem ter se sama poslužuje terorističnih prijemov.
Resolucijo je podprlo 494 poslancev, tudi vsi štirje iz Slovenije, ki prihajajo iz vrst Evropske ljudske stranke. Proti je bilo 58 poslancev, vzdržanih pa 44, med drugim oba slovenska poslanca Socialnih demokratov, Nemec in Brglez. Grošelj in Joveva nista glasovala. Obe matični stranki, tako Socialisti (S&D) kot liberalci (Renew), so sicer večinsko podprli resolucijo, ki so ji nasprotovali zgolj na skrajnih robovih parlamenta.
Evropske resolucije sicer niso pravno zavezujoči dokumenti, dajejo pa usmeritev tako institucijam EU kot državam članicam in drugim državam po svetu pri pripravi zavezujoče zakonodaje in izvršnih ukrepov.
Resolucija Rusijo razglaša za državo, ki podpira terorizem na podlagi brutalnih in nečloveških zločinov, ki jih izvaja nad Ukrajino in njenimi državljani že vse od začetka invazije. Resolucija poudarja, da so »načrtni napadi in zločini, storjeni s strani Ruske federacije zoper civilno prebivalstvo Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture in druge resne kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava dejanja terorizma nad ukrajinskim prebivalstvom vojni zločini,« so zapisali v resoluciji, ki napade obsoja. Rusija je dejanja izvršila v imenu destruktivnih političnih ciljev, pri čemer se ne omejujejo zgolj na Ukrajino, ampak izpostavijo tudi ozemlja drugih držav.
Končno sprejeto besedilo je združeno iz treh resolucij, ki so jih pripravljali v Evropski ljudski stranki (EPP), evropski liberalci (Renew) in evropski konservativci (ECR).
Resolucija jasno izraža, da je bil ruski napad na Ukrajino nelegalen, neizzvan in neupravičen, Rusija pa je v njem zagrešila serijo vojnih zločinov, med katerimi so eksplicitno omenjeni pomori tisočev civilistov in stotin otrok, napadi na kritično infrastrukturo, usmrtitve, ugrabitve, posilstva, zlorabe, mučenja, masovna pridržanja in prisilne deportacije. Skupno je zabeleženih že 40.000 zločinov.
Rusijo obsojajo tudi sprožitve humanitarne krize širokih razsežnosti z uporabo hrane in lakote kot orožja z globalnimi posledicami. Prepričani so, da Rusija predstavlja grožnjo varnosti na evropski celini in nevarnost za svetovni red, utemeljen na mednarodnem pravu.
Resolucija poziva države članice, da pripravijo pravne okvire za uvrščanje celotnih držav na sezname podpornikov terorizma. Trenutno zakonodaja to omogoča le za posamezne skupine in posameznike, medtem ko denimo zakonodaja ZDA omogoča tudi uvrščanje držav na takšne sezname. Kljub temu na ameriškem seznamu še ni Rusije, k uvrstitvi Rusije prav tako pozivajo evropski poslanci. Trenutno ZDA kot teroristične države obravnavajo Iran, Sirijo, Kubo in Severno Korejo.
Resolucija poziva tudi k dodatni diplomatski osamitvi Rusije, zmanjšanju diplomatskih vezi in novim sankcijam ter zaprtju oz. prepovedi delovanja ruskih institucij pod okriljem ruskih diplomatskih predstavništev.
Kmalu po glasovanju je spletna stran Evropskega parlamenta prenehala delovati. Zaenkrat še ni znano, ali je bila žrtev ruskega hekerskega napada kot povračilo za glasovanje, čeprav so si hekerski napad pripisali v proruski hekerski skupini #KILLNET.
https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1595436800507613187
Resolucijo je podprlo 494 poslancev, večinsko vse večje skupine. Največ glasov proti prihaja iz skupine Identiteta in demokracija z desnega roba parlamenta, kjer opozarjajo, da je pozivanje k diplomatski osamitvi Rusije kontraproduktivno, saj bi Putinu olajšalo izvajanje grozodejstev, Evropi pa zmanjšala možnosti vpliva na Rusijo.
Resolucijo so podprli vsi štirje evropski poslanci iz Slovenije, ki prihajajo iz vrst Evropske ljudske stranke: Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). Kot dva izmed redkih v skupini Socialistov in demokratov sta se vzdržala poslanca SD Milan Brglez in Matjaž Nemec, medtem ko se poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Svoboda) glasovanja nista udeležila.
Milan Brglez je svoje vzdržano glasovanje pojasnil s prepričanjem, da tokratna resolucija predstavlja škodljiv odmik od preteklih podobnih resolucij. Prepričan je, da gre za poskus obračuna z eno izmed vpletenih držav, ter opozarja, da se s teroristi ne pogaja. Z uvrstitvijo Rusije na seznam terorističnih držav se torej po mnenju Brgleza odpravlja možnost zaključka konflikta za pogajalsko mizo.
Ko gre za obsodbo avtoritarnih in totalitarnih režimov, Brglez ni prvič ravnal drugače od njegove evropske skupine. Vzdržal se je denimo tudi pri Resoluciji Evropskega parlamenta o pomenu zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, s čimer ni obsodil fašističnega režima, z neresničnim izgovorom, da resolucija fašizma ne omenja.
Grošelj in Joveva sta na Facebooku pojasnila, da bi uvrstitev Rusije na seznam terorističnih držav terjalo tudi ostro ukrepanje, kot je bilo ob podobnih primerih sprejeto v preteklosti, zaradi česar v takšni resoluciji vidita populizem, kateremu ne sledijo dejanja in je zato v danih razmerah neprimeren.
Pred Evropskim parlamentom so Rusijo podpore terorizma že obsodili tudi nacionalni parlamenti Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Češke.
Ukrajinci se medtem pripravljajo, kot je napovedal župan Kijeva Vitalih Kličko, na najhujšo zimo po drugi svetovni vojni. Zaradi rednega obstreljevanja energetske infrastrukture namreč že zdaj pogosto prihaja do izpadov električne energije, ob zelo nizkih temperaturah pa bo teh še več. Poskusom, da bi prebivalce Ukrajine dal »na hladno«, pa se bodo, po napovedih Klička, uprli še bolj jezno in odločno, mednarodno skupnost pa že pozivajo k pomoči v obliki generatorjev, oblačil in druge zaščite proti mrazu.
Predsednik Volodimir Zelenski je napovedal tudi, da bodo vzpostavljena »Zatočišča nepremagljivosti«, kjer bodo prebivalci v primeru večjih izpadov elektrike v ogrevanih prostorih lahko dobili vodo, internetno povezavo, lekarniške storitve in možnost polnjenja mobilnih telefonov.
Opozorila iz Ukrajine sporočajo, da je zaradi napadov na infrastrukturo ogroženih več kot 10 milijonov Ukrajincev, dodatni trije milijoni bi državo lahko zapustili. Težave z oskrbo z energijo imajo tudi bolnišnice, kar še dodatno ogroža življenja Ukrajincev.
https://twitter.com/europarlAV/status/1595378913932242947
Resolucijo je podprlo 494 poslancev, tudi vsi štirje iz Slovenije, ki prihajajo iz vrst Evropske ljudske stranke. Proti je bilo 58 poslancev, vzdržanih pa 44, med drugim oba slovenska poslanca Socialnih demokratov, Nemec in Brglez. Grošelj in Joveva nista glasovala. Obe matični stranki, tako Socialisti (S&D) kot liberalci (Renew), so sicer večinsko podprli resolucijo, ki so ji nasprotovali zgolj na skrajnih robovih parlamenta.
Evropske resolucije sicer niso pravno zavezujoči dokumenti, dajejo pa usmeritev tako institucijam EU kot državam članicam in drugim državam po svetu pri pripravi zavezujoče zakonodaje in izvršnih ukrepov.
Resolucija: Nad Ukrajino se vršijo vojni zločini
Resolucija Rusijo razglaša za državo, ki podpira terorizem na podlagi brutalnih in nečloveških zločinov, ki jih izvaja nad Ukrajino in njenimi državljani že vse od začetka invazije. Resolucija poudarja, da so »načrtni napadi in zločini, storjeni s strani Ruske federacije zoper civilno prebivalstvo Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture in druge resne kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava dejanja terorizma nad ukrajinskim prebivalstvom vojni zločini,« so zapisali v resoluciji, ki napade obsoja. Rusija je dejanja izvršila v imenu destruktivnih političnih ciljev, pri čemer se ne omejujejo zgolj na Ukrajino, ampak izpostavijo tudi ozemlja drugih držav.
Končno sprejeto besedilo je združeno iz treh resolucij, ki so jih pripravljali v Evropski ljudski stranki (EPP), evropski liberalci (Renew) in evropski konservativci (ECR).
Resolucija jasno izraža, da je bil ruski napad na Ukrajino nelegalen, neizzvan in neupravičen, Rusija pa je v njem zagrešila serijo vojnih zločinov, med katerimi so eksplicitno omenjeni pomori tisočev civilistov in stotin otrok, napadi na kritično infrastrukturo, usmrtitve, ugrabitve, posilstva, zlorabe, mučenja, masovna pridržanja in prisilne deportacije. Skupno je zabeleženih že 40.000 zločinov.
Rusijo obsojajo tudi sprožitve humanitarne krize širokih razsežnosti z uporabo hrane in lakote kot orožja z globalnimi posledicami. Prepričani so, da Rusija predstavlja grožnjo varnosti na evropski celini in nevarnost za svetovni red, utemeljen na mednarodnem pravu.
Uvrstitev na seznam terorističnih držav
Resolucija poziva države članice, da pripravijo pravne okvire za uvrščanje celotnih držav na sezname podpornikov terorizma. Trenutno zakonodaja to omogoča le za posamezne skupine in posameznike, medtem ko denimo zakonodaja ZDA omogoča tudi uvrščanje držav na takšne sezname. Kljub temu na ameriškem seznamu še ni Rusije, k uvrstitvi Rusije prav tako pozivajo evropski poslanci. Trenutno ZDA kot teroristične države obravnavajo Iran, Sirijo, Kubo in Severno Korejo.
Resolucija poziva tudi k dodatni diplomatski osamitvi Rusije, zmanjšanju diplomatskih vezi in novim sankcijam ter zaprtju oz. prepovedi delovanja ruskih institucij pod okriljem ruskih diplomatskih predstavništev.
Kmalu po glasovanju je spletna stran Evropskega parlamenta prenehala delovati. Zaenkrat še ni znano, ali je bila žrtev ruskega hekerskega napada kot povračilo za glasovanje, čeprav so si hekerski napad pripisali v proruski hekerski skupini #KILLNET.
https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1595436800507613187
Ko gre za odnos do agresorja, slovenski evroposlanci ponovno različno
Resolucijo je podprlo 494 poslancev, večinsko vse večje skupine. Največ glasov proti prihaja iz skupine Identiteta in demokracija z desnega roba parlamenta, kjer opozarjajo, da je pozivanje k diplomatski osamitvi Rusije kontraproduktivno, saj bi Putinu olajšalo izvajanje grozodejstev, Evropi pa zmanjšala možnosti vpliva na Rusijo.
Resolucijo so podprli vsi štirje evropski poslanci iz Slovenije, ki prihajajo iz vrst Evropske ljudske stranke: Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). Kot dva izmed redkih v skupini Socialistov in demokratov sta se vzdržala poslanca SD Milan Brglez in Matjaž Nemec, medtem ko se poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Svoboda) glasovanja nista udeležila.
Milan Brglez je svoje vzdržano glasovanje pojasnil s prepričanjem, da tokratna resolucija predstavlja škodljiv odmik od preteklih podobnih resolucij. Prepričan je, da gre za poskus obračuna z eno izmed vpletenih držav, ter opozarja, da se s teroristi ne pogaja. Z uvrstitvijo Rusije na seznam terorističnih držav se torej po mnenju Brgleza odpravlja možnost zaključka konflikta za pogajalsko mizo.
Ko gre za obsodbo avtoritarnih in totalitarnih režimov, Brglez ni prvič ravnal drugače od njegove evropske skupine. Vzdržal se je denimo tudi pri Resoluciji Evropskega parlamenta o pomenu zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, s čimer ni obsodil fašističnega režima, z neresničnim izgovorom, da resolucija fašizma ne omenja.
Grošelj in Joveva sta na Facebooku pojasnila, da bi uvrstitev Rusije na seznam terorističnih držav terjalo tudi ostro ukrepanje, kot je bilo ob podobnih primerih sprejeto v preteklosti, zaradi česar v takšni resoluciji vidita populizem, kateremu ne sledijo dejanja in je zato v danih razmerah neprimeren.
Pred Evropskim parlamentom so Rusijo podpore terorizma že obsodili tudi nacionalni parlamenti Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Češke.
Mrzla zima za Ukrajince
Ukrajinci se medtem pripravljajo, kot je napovedal župan Kijeva Vitalih Kličko, na najhujšo zimo po drugi svetovni vojni. Zaradi rednega obstreljevanja energetske infrastrukture namreč že zdaj pogosto prihaja do izpadov električne energije, ob zelo nizkih temperaturah pa bo teh še več. Poskusom, da bi prebivalce Ukrajine dal »na hladno«, pa se bodo, po napovedih Klička, uprli še bolj jezno in odločno, mednarodno skupnost pa že pozivajo k pomoči v obliki generatorjev, oblačil in druge zaščite proti mrazu.
Predsednik Volodimir Zelenski je napovedal tudi, da bodo vzpostavljena »Zatočišča nepremagljivosti«, kjer bodo prebivalci v primeru večjih izpadov elektrike v ogrevanih prostorih lahko dobili vodo, internetno povezavo, lekarniške storitve in možnost polnjenja mobilnih telefonov.
Opozorila iz Ukrajine sporočajo, da je zaradi napadov na infrastrukturo ogroženih več kot 10 milijonov Ukrajincev, dodatni trije milijoni bi državo lahko zapustili. Težave z oskrbo z energijo imajo tudi bolnišnice, kar še dodatno ogroža življenja Ukrajincev.
https://twitter.com/europarlAV/status/1595378913932242947
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.