Začel se je ledeni pekel: Zima bo preizkus trdnosti partnerstva med Ukrajino in Zahodom

vir: YT, VisualPolitik EN

Dobršen del Ukrajine je pobelil sneg, kar pa je za tamkajšnje prebivalstvo, pa tudi za vojsko, daleč od zimske idile. Zima namreč prinaša nizke temperature in kljub temu, da smo v poznem poletju z optimizmom pisali o sorazmerni normalizaciji življenja v večini države, bo "šlo za golo preživetje", kot se je izrazil regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo, Hans Kluge.


A poglejmo najprej stanje na bojišču. Najprej jesenski dež, zatem pa v precejšnji meri sneg že od začetka meseca onemogočata večje kopenske premike, zato kljub obojestranskim obstreljevanjem večjih sprememb frontne črte ni bilo zaznati in jih realno do konca zime tudi ne gre pričakovati.

https://twitter.com/UkrainianNews24/status/1594285699930685445

Omenimo pa, da so ukrajinske sile izvedle uspešno amfibijsko operacijo na strateško pomembnem polotoku Kinburn ob izlivu Dnepra v Črno morje. Omenjeni polotok je izhodišče za rusko delovanje na območje Mikolajevske in osvobojenega dela Hersonske oblasti, Ukrajincem pa predstavlja izhodišče za delovanje na vzhodni strani reke. Pričakujemo lahko, da bodo Ukrajinci tam z operacijami nadaljevali.

Kljub sicer omejenim bojnim operacijam pa vojne aktivnosti izven same frontne črte potekajo z nezmanjšano intenzivnostjo.

Rusi uničili velik del ukrajinske civilne infrastrukture


Ko govorimo o obstreljevanjih, moramo upoštevati njihov fokus: Medtem ko se Ukrajinci osredotočajo na vojaške cilje okupatorske vojske, Rusi na drugi strani množično uničujejo ukrajinsko civilno infrastrukturo, predvsem energetsko omrežje, s čimer hočejo s hibridnim pristopom oslabiti vojaško, predvsem pa civilno, sfero Ukrajine in s tem zmanjšati njeno obrambno sposobnost.

Priznati je potrebno, da jim to precej dobro uspeva. Približno četrtina Ukrajincev, torej okoli deset milijonov ljudi, naj bi bila po besedah predsednika Zelenskega brez elektrike. Jedrska elektrarna Zaporožje, ki je bila največji proizvajalec električne energije v državi, že nekaj časa ne deluje. Čeprav sta obe strani krivdo za obstreljevanje pripisali druga drugi, je, kot inštitut ISW povzema ruskega milblogerja, postalo jasno, da so elektrarno obstreljevali Čečeni v sklopu ruskih sil.

Sledi zdravstvena katastrofa?


Obenem se mnoga območja spopadajo z omejenim dostopom do vode. Predvsem to velja za osvobojena ozemlja, ki so bila do nedavnega pod rusko okupacijo; vodovodno in električno omrežje sta bila v takih primerih poškodovana ali uničena vsled težkih spopadov. Ukrajinske oblasti se sicer trudijo odpraviti nastalo škodo, a vse terja svoj čas.
Ta projekt naj bi predstavljal še en kamenček v mozaiku, s katerim Rusija hoče obrniti paradigmo vojne: Ukrajinci bi postali agresorji, Rusi pa branilci.

Kot je navedel Kluge, takšne razmere onemogočajo zdravstveno oskrbo, pa naj gre za obolele z virusom HIV, oskrbo novorojenčkov ali pa preprečevanje širjenja koronavirusa. Pričakuje se, da naj bi kombinacija omenjenih tegob sprožila nov begunski val okoli treh milijonov ljudi, vse skupaj pa naj bi po ruskih načrtih demoraliziralo Ukrajino in oslabilo njene kapacitete. Ledeni pekel se torej začenja. To sicer velja za obe strani, a Ukrajinci so tu na slabšem, saj v največji meri trpijo civilisti.

Moskva bi spet množično mobilizirala


Vse kaže, da bodo Rusi zimo izkoristili za predah in rekrutacijo novih pripadnikov. Po besedah visokega ukrajinskega funkcionarja Antona Geraščenka naj bi z januarskim ciklusom ruske oborožene sile vpoklicale med 500 in 700.000 novih vojakov.

Če se bodo navedbe izkazale za resnične, je Rusija ubrala že preizkušeni pristop preplavljanja nasprotnika z veliko količino slabo usposobljenih pripadnikov. A z ozirom na težave in pomanjkljivosti, ki jih je Rusija imela pri dosedanjih poizkusih masovne mobilizacije, ter glede na dokazano omejene kapacitete usposobljenih kadrov lahko vsaj zaenkrat v takšne napovedi z upanjem dvomimo.

Koliko Moskvi pomenita življenje in dostojanstvo ruskega vojaka, govorijo mnoga pričevanja prebivalcev nedavno osvobojenega Hersona, kjer naj bi ruska vojska brez pokopa množično sežigala trupla umrlih. Že dalj časa se govori, da Rusi krst pokojnih ne vračajo v domovino, saj bi to sprožilo odpor prebivalstva proti vojni. Vrstijo se tudi poročila o zločinih nad ujetniki, tako vojaki kot civilisti, ki so deležni stradanja, mučenja in usmrtitev. Posledice zločinov so sicer dobro vidne, a obstaja velika verjetnost, da krivci za svoja dejanja ne bodo nikoli odgovarjali.

Ukrajina ne bo napadla čez mejo


Še naprej se odvija tudi propagandna vojna in, medtem ko imajo Ukrajinci jasne in zadostne razloge za boj, Rusom motivacije nekako zmanjkuje. ISW v svojem včerajšnjem poročilu navaja, da naj bi Rusi načrtovali napad lažne zastave, torej sami nase, v Belgorodski oblasti, ki meji na Ukrajino. Z domnevnim napadom na mati Rusijo bi svoje ljudi vzpodbudili k boju. Ta projekt naj bi predstavljal še en kamenček v mozaiku, s katerim Rusija hoče obrniti paradigmo vojne: Ukrajinci bi postali agresorji, Rusi pa branilci.
Ukrajinci kot narod lahko vzdržijo tegobe prihajajoče zime. V svoji zgodovini so vzdržali že kaj hujšega.

Tovrstne govorice naj bi prišle izpod peresa prokremeljskih propagandistov, pa tudi ustanovitelja zasebne vojske z neonacističnim predznakom Wagner Jevgenija Prigožina, ki si s širjenjem strahu med prebivalci utrjuje položaj v obmejnih ruskih regijah.

Čeprav so ukrajinske sile na omenjenih območjih v preteklosti že izvajale specialne operacije, v katerih so uničile večje število skladišč ruskih sil, realno gledano Ukrajina nima niti kapacitet niti političnega interesa napasti svoje jedrsko oborožene sosede. Vemo, zakaj.

Partnerstvo na preizkušnji


Zaenkrat pa še ne vemo, v katero smer se bo konflikt odvijal v prihodnosti. Kljub nekaterim pozivom zahodnih voditeljev k pogajanjem smo že v enem od prejšnjih komentarjev razčlenili, zakaj Ukrajina z Zelenskim na čelu trenutno še ne more začeti s pogajanji. Lahko pa to začnejo zunanji akterji, od katerih so odvisni uspehi Ukrajine, in, kot za CSIS ugotavljata poznavalca Seth G. Jones in Philip G. Wasilewski, morajo tudi ti akterji (podporne države) imeti jasno definirane cilje.

Tu pa se postavljajo nekatera vprašanja: Do katere točke pomagati Ukrajini? Na kakšen način in s kakšnimi sredstvi se soočiti s Putinovim režimom? Analitika menita, da naj Zahod podpre Ukrajino do končne zmage v vojaškem smislu, kot tudi z vzpostavitvijo trajnega in vzdržnega gospodarskega modela, na katerega bi se Ukrajina lahko naslonila.

Ukrajinci kot narod lahko vzdržijo tegobe prihajajoče zime. V svoji zgodovini so vzdržali že kaj hujšega. Nedvomno bodo v naslednje pol leta plačali neko ceno svobode. Kako visoka bo, pa je odvisno tudi (ali predvsem) od pomoči podpornih držav, ki se soočajo s svojimi težavami. Zima bo vsekakor preizkus trdnosti partnerstva med Ukrajino in Zahodom.

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike