EU se že pripravlja na dokazovanje vojnih zločinov v Ukrajini

POSLUŠAJ ČLANEK
Svet EU, ki je sestavljen iz ministrov držav članic, kateremu sedaj predseduje Francija, je sprejel nova pravila, ki dovoljujejo zbiranje dokazov o vojnih zločinih. Po vojaški agresiji Rusije na Ukrajino namreč obstajajo konkretne domneve, da so bili v Ukrajini storjeni zločini proti človeštvu in vojni zločini. Najbolj odmevajo tisti, storjeni v Buči, Kramatorsku in še nekaterih drugih ukrajinskih mestih.

Nova pravila bodo Eurojustu (Agenciji Evropske Unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) omogočila ohranjanje, analizo in shranjevanje dokazov v zvezi z mednarodnimi zločini, med katere spadajo tudi vojni zločini.

Eurojust bo dobil nova pooblastila


Eurojust je sicer agencija, ki obstaja od leta 2002, s sedežem v Haagu. Njena prvenstvena naloga je bila do sedaj predvsem boj proti terorizmu in hujšim oblikam organiziranega kriminala, ki prizadenejo več držav Evropske Unije. Proti tovrstnim kaznivim dejanjem lahko Eurojust usklajuje preiskave in pregon, v katerih sta udeleženi dve državi, pomaga pri reševanju sporov o pristojnosti in lajša priprave ter izvajanje pravnih instrumentov EU.

Evropska Unija si je zadala cilj, da bo sprejela ukrepe, ki bodo omogočali, da bodo tisti, ki so zločine izvedli, za to odgovarjali. Tožilstva na mednarodnem kazenskem sodišču, ki se prav tako nahaja v Haagu, in v več državah članicah ter v Ukrajini so že začela preiskave v zvezi s spornimi dogodki. Motiv za sprejem prej omenjenih pravil, je tudi to, da dokazov, povezanih z vojnimi zločini, v Ukrajini ni moč varno shraniti, zato je potrebno vzpostaviti centralno skladišče na varnem mestu.

Kakšna pooblastila bi posledično dobil Eurojust? Agencija bi lahko shranjevala dokaze v zvezi z vojnimi zločini, kar vključuje tudi satelitske slike, fotografije, video posnetke, zvočne posnetke, profile DNK in prstne odtise. Eurojust bi lahko tudi obdelal in analiziral te dokaze v sodelovanju z Europolom ter jih delil z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi organi, med katere spada tudi Mednarodno kazensko sodišče, ki ni organ v okviru Evropske unije. Sedaj bo potrebno doseči dogovor z evropskim parlamentom, da bo ta ureditev čim prej sprejeta.

Prvi zametki projekta segajo že v marec


Odločitev o novih pristojnostih omenjene agencije sicer ni tako nenadna, kot se zdi na prvi pogled. Že v začetku marca so se države EU odločile, da bodo opis razmer in morebitne kršitve prava predložile na Mednarodno kazensko sodišče. Nato so se pojavile tudi preiskovalne skupine. Sprva v Ukrajini ter na tožilstvu pri Mednarodnem kazenskem sodišču, kasneje pa tudi v drugih državah, na primer v Litvi in Poljski, ki na Ukrajino mejita.

Svojo podporo omenjenim iniciativam je dal tudi Eurojust. Evropski svet je na svojih zasedanjih konec marca poudaril, da ruska agresija na Ukrajino hudo krši mednarodno pravo ter povzroča velike izgube življenj ter poškodbe civilistov. Rusija usmerja svoje napade tudi na civilno prebivalstvo in cilja na civilne objekte, vključno z bolnišnicami, zdravstvenimi ustanovami, šolami in vrtci. Kot so takrat povedali v Evropskem svetu, se morajo ti vojni zločini takoj ustaviti, odgovorni za te zločine pa morajo odgovarjati v skladu z mednarodnim pravom.

Vojnih zločinov, ki so se zgodili v Ukrajini, ni malo. Ti vključujejo tako že prej omenjene napade na civilno prebivalstvo in civilne tarče, kot tudi uporabo živih ščitov, spolnega nasilja, kemičnega orožja, masovnih deportacij, surovega ravnanja z vojnimi ujetniki in plenjenja. Nekatere države, med katerimi so na primer Kanada, Poljska, Estonija in Latvija so Rusijo obtožile celo genocida nad ukrajinskim prebivalstvom.

Pravni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem genocidov so v ukrajinskem primeru previdni. Juan E. Mendez, bivši posebni poročevalec Združenih narodov o mučenju, je izjavil, da bi morali definitivno preveriti indice o genocidu, a da tega ne moremo enostavno domnevati. Genocidno retoriko Vladimirja Putina bi morali povezati z vojnimi zločini, da bi lahko vzpostavili genocidni namen.

Evropska Unija Eurojustov projekt finančno podpira, tako s financiranjem opreme, strokovnjakov, ali z delom posebne mreže, ki je začela usposabljati pravosodne organe za zbiranje dokazov o vojnih zločinih. Prav tako bo Unija začela namenski projekt v vrednosti 7,5 milijona evrov za podporo preiskavam o izginulih in pogrešanih osebah v ukrajinski vojni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike