En odstotek najbogatejših Zemljanov ima več kot vsi ostali. A v eliti ste najbrž tudi vi!

Uredništvo
8

“En odstotek najbogatejših je lani obvladoval več premoženja kot drugih 99 odstotkov skupaj, osem najbogatejših pa ima toliko premoženja kot polovica Zemljanov skupaj,” je pred slabim mesecem Slovencem v Dnevniku nacionalne TV sporočila Manica Janežič Ambrožič, sklicujoč se na raziskavo nevladne organizacije za boj proti revščini, Oxfam. 

Ob tovrstnih podatkih številni upravičeno privzdignejo obrvi, morda koga popade tudi jeza ali bes nad “izkoriščevalskimi kapitalističnimi elitami”, ki živijo na račun malega človeka.

A ponavadi je za razumevanje povedanega informacijo potrebno umestiti v kontekst.

Janežičeva bi denimo gledalcem ob tem lahko zaupala še, da s svojo plačo TV voditeljice sodi med 1 odstotek najbogatejših Zemljanov iz zgornje statistike, vsak Slovenec, ki na račun dobiva povprečno ali višjo neto plačo v državi, pa vsaj med najbogatejše 4 %. 

V slovenskih medijih s strani raznih družboslovnih strokovnjakov in sindikalistov dostikrat poslušamo o nepravični razporeditvi svetovnega bogastva in o eliti najbogatejših, ki imajo vse in množico revežev na drugi strani, ki nimajo nič.

Pod sloganom “mi smo 99 %” smo proti “nasilju finančnega kapitalizma” pred leti protestirali tudi v Sloveniji.

Vsa ta opozorila imajo svojo osnovo in smisel, a Zahodnjaki pogosto pozabljamo, da v svetovnem merilu prej kot med 99 % večina izmed nas sodi med tako osovražen 1 odstotek najbogatejših Zemljanov.

Ne verjamete? Se ne počutite kot del svetovne elite najbogatejših? Številke so jasne in neizprosne. Kako je svetovno bogastvo razporejeno in kam z našimi dohodki, oziroma premoženjem, sodimo mi, nazorno prikazuje spletni program Global rich list.

S pomočjo tega lahko glede na svoje letne prihodke ali premoženje izračunate, kam sodite glede na preostali del sveta.

Mi smo 1 %: tudi Manica Janežič, Branimir Štrukelj in poslanci Združene levice

Vrnimo se k Manici Janežič Ambrožič, ki se verjetno ob sporočanju novice iz uvoda članka ni zavedala, da vest govori tudi o njej sami.

Po javno dostopnih podatkih o plačah v javnem sektorju je v letu 2016 je kot voditeljica osrednjih oddaj zaslužila vsaj 3116,36 € bruto mesečno, kar neto znese 1.857 €, brez dodatkov na delovno dobo, nedeljsko delo in podobno.

Po Global rich list oseba s tovrstnim NETO dohodkom sodi med 0,70 % najbogatejših ljudi na svetu. Od nje je bogatejših zgolj približno 41.8 milijona Zemljanov od dobrih 7 milijard, kot jih biva na planetu.

Še bolje pa se odrežejo slovenski borci za socialistično revolucijo iz Združene levice. Povprečna poslanska plača znaša 4317,68 €, oziroma 2408 € NETO brez dodatkov.

Slednje pomeni, da se Luka Mesec in Miha Kordiš proti kapitalističnem izkoriščanju delovnega ljudstva pregovorno borita v družbi  elite 0,47 % prejemnikov najvišjih prihodkov na svetu. Več od njiju zasluži “zgolj” 28 milijonov od 7 milijard Zemljanov.

Vse zgornje prekaša glavni sindikalist javnega sektorja, Branimir Štrukelj. Zadnji javni podatek njegovih prihodkov iz plače na SVIZ in sodelovanja v državnem svetu ter nadzornem svetu Modre zavarovalnice izvira iz leta 2012. POP TV je takrat izračunal, da Štrukelj mesečno zasluži cca. 5.126 € bruto, kar v NETO znesku pomeni okrog  2.780 € mesečno.

Četudi upoštevamo, da mu v času krize prihodki verjetno niso rasli, (padli pa tudi ne),  po Global rich listi Štrukelj sodi med elito elite – 0,3 % po prihodku najbogatejših ljudi na Zemlji.

Saj ne, da bi komu od zgornjih dohodke očitali ali jim zavidali. Navsezadnje vsak Slovenec, ki zasluži vsaj povprečno slovensko plačo (1.038 € NETO), sodi med 220 milijonov najbogatejših ljudi na svetu.

V svetovnem merilu ne gre slabo celo delavcu z minimalno plačo, ki, če upoštevamo še malico in regres ter zanemarimo  vse druge dodatke, po prihodkih sodi med 10 % svetovne elite.

Pravzaprav vsak Slovenec, ki živi pod pragom revščine, po prihodkih še vedno prekaša 85 % svetovnega prebivalstva.

Ne pustite se zavesti, pomemben je kontekst
Namen tega prispevka ni lov na čarovnice (beri: visoke zaslužkarje), še manj pa vzbujati zavist ali naperjenost proti komurkoli …

Na razmeroma enostavnem primeru želimo zgolj karikirati, da je za pravilno interpretacijo podatkov, ki jih, zavite v udarne vesti servirajo množični mediji, potrebna umestitev v širši kontekst, ki pa ga ti javnosti pogosto zamolčijo.

Na Domovini se trudimo početi prav to. Ko so mediji denimo poročali o okrevanju Slovenije in domnevno visoki gospodarski rasti, smo opozarjali, da v kontekstu primerljivih držav Slovenija zaostaja.

Ko smo v osrednjih medijih lahko prebrali, da smo Slovenci v šestnajstih letih svoje premoženje povečali za 60 %, smo na Domovini dodali informacijo, da je Čehom v istem obdobju to uspelo za 310 %.

Ko so poročali o vse večji revščini v Sloveniji ter za to krivili “neoliberalne politike,” smo pokazali, da v Sloveniji stopnja tveganja revščine res narašča, a da denimo na Poljskem pada ter da je v precej bolj neoliberalnih Slovaški in Češki drastično nižja kot pri nas.

Podobno je tudi v primeru, ki ga obravnava ta članek. Seveda je svetovno bogastvo razdeljeno neenakomerno in manjšina ljudi uživa veliko večjo materialno blaginjo od preostale večine. A ob kritiziranju tega Zahodnjaki pozabljamo, da po materialni posesti dobrin prav vsi sodimo med svetovno elito, pri čemer se za bolj pravičen svet v večini primerov svojemu komfortu nismo pripravljeni odpovedati.

Za nas so morda simbol bogastva tajkuni z bleščečimi vilami, osebnimi letali in prestižnimi jahtami, za Afričana, ki je v prenapolnjenem gumenjaku pravkar preplul Mediteran, pa vsakdo, ki ima topel dom in mu iz pipe teče pitna voda.

Kljub temu se zaradi dejstva, da smo se rodili v svet miru in blaginje, ne bi smeli počutiti krive, dokler k ohranjanju tega in v dobrobit skupnosti prispevamo s svojim poštenjem, pravičnostjo in solidarnostjo.

Doniraj

8 KOMENTARJI

  1. Na osnovi levičarske teorije je bogastvo zlo. Kapital je zlo, ki uničuje človeško družbo. Posebno nevaren je kapital takrat, ko je v privatnih rokah, v rokah kapitalistov, ki izkoriščajo ljudi in s tem bogatijo.
    Pa se vprašajmo,ali je to res?
    Če pošteno pomislimo, lahko takoj ugotovimo,da to ni res, da je debela laž.
    Zakaj? Najbogatejši človek na svetiu si lahko privošči, da poje 200 jastogov na dan, popije 300 steklenic najboljega šampanjca,če se mu zagoče se lahko okopa v spremi maldeničev in si privošči 300 priležnic.Lahko si privošči 100 zlatih Rojsrojsov, lahko potuje v eksotičen kraje, lahko ima pet ali več jaht pa sto vil itd, itd. Seveda ima samo ena usta in eno rit in eno telo in nič več in vse kar sem naštel, je za eno telo mnogo, mnogo preveč in zato normalni milionarji tega ne počno., pač pa se ukvarjajo s kapitalom.
    Kaj pa to pomeni?
    Že bradati Marx je rekel, da kapital ustvarja kapital. To ve pri nas vsak osnovnošolec, saj mu to vcepljajo v glavo že v rani mladosti in seveda ne pozabijo povedati, da je to nekaj gnusnega.
    Kako pa kapital ustvarja kapital? Z vlaganjem. Ne v žimnico, ali bakrene šatulje, ki jih nato kapitalist zakoplje v zemljo. Ne,vlaganje je investiranje. To je zahteven in pred vsem tvegan posel.Pri investiranju lahko dobiš, lahko pa izgubiš. Lahko vse izgubiš, če ravno si miljonar, kaj milionar, miljareder.
    Kaj pa pomenijo investicije? Noove tovarne, nova delovna mesta, novi produkti. Konkurenco, boljše izdelke, kvalitetnejšo ponudbo in ne biste verejeli cenejše življenje,za vse, za bogate in revne!
    Omenil sem, da je invstiranje zelo zahteven posel. Če ne verjamete si poglejte naše tajkune, ki so pokradli ogromno denraja in ga investirali in kaj smo v Sloveniji zato dobili? Kaj je z investicijam Šrota, Bavčarja, Rigelnika, Pavčka ,Jankovića in še mnogih drugih? Zelo bogata je tudi država, ki tudi investira in vlaga, seveda tako, da najprej oskubi nas, potem pa naš denar vloži v naložbe, kot so TEŠ 6, pa NLB, pa Telekom, pa avtocestni križ in v nameravani 2. tir, in še in še je naložb, kjer država meče denar skozi okno. Najbogatejši ljudje na svetu tega ne počno, ker socer ne bi bili najbogatejši. Vlagajopa tako, da v 3. svetu rastejo nove in nove tovarne, da urejajo nove in nove plantaže za pridelavo hrane, da proizvajajo nove in nove izdelke. Pri majici zasluži tak multimiliarder cent. Zato teži,da izdela milijone majic in s tem zasluži milijone. Nič mu ni podarjeno. S svojo skrbnostjo vlaga tja,ker se mu splača. Ja v Bangaldeš, ker skubi reveže! Res? Če ne bi vlagal tja, bi bili v Bangladešu še revnejši,saj sami nimajo kapitala, da bi zgradili tovarno, nabavili reprometerial, nabavili dizajn in naredili izdelek, ki bi ga prodajali po vsem svetu. Kdo potem koga izkorišča?
    Te poceni izdelke kupujemo tudi mi in si izboljšujemo življenje. Če ne bi bilo poceni izdelkov bi tudi nam trda predla.Pa se tega zavedamo?
    Očitn ne in pod vtisom ideološkega pranja možgan gedamo samo bogataše, ki ropajo svet in nesramno bogatijo. Ne vidimo pa Pavčke, Šrote, Koredeže, Rigelnike, Jankoviće in ostale, ki so zapravili milijarde, naše milijarde in od tega nimamo mi nič, zapravljivci pa prav tako ne.
    Postati milijarder ni lahko. Z eno samo potezo lahko bankrotiraš. Slovenija pa namesto svojega bankrota pošilja v bankrot nas Slovence, ki postajamo vse revnejši. O tem naj spregovori jo na TV, pa bo takoj boljše.

    • Če ne vidite Kordežev, ki je svoje odsedel in bo še malo, ni čudno, da postem spregledate Hildo Tovšak, tajnico Slovenskih krščanskih demokratov, da ne vidite Bavčarja, ki je dobil imperij Istrabenza na seji vlade 5. avgusta in je takrat padla odločitev o potopitvi Mercatorja, samo da bi onemogočili Jankovića – ki je enako kriminalen kot klika okoli provizij za Patrie, od bande jih je nekaj obsojenih, Zagožen pa umrl – da ne vidite sporazuma med Rodetom in SCT Zidarjem, da ne vidite Lovšina, Interevropa, ki je bil vodja oddelka za preprodajo orožja v času obrambnega ministrovanja svojega prijatelja, ki mu je potem poklonil nekaj firm. Oči, da ne vidijo, se reče takšni drži z zaprtimi očmi

  2. Uredništvo Domovina.si meša hruške in jabolke, ali pa namerno zavaja.
    Izjava “En odstotek najbogatejših je lani obvladoval več premoženja kot drugih 99 odstotkov skupaj, osem najbogatejših pa ima toliko premoženja kot polovica Zemljanov skupaj,” je čisto korektna.
    Mogoče uredništvo ne ve kaj pomeni premoženje in kaj standard, ali pa si naivno dela utvaro, da razume izračun.

  3. Kitajsko načelo, »Veličastno je obogateti, sramotno je ostati reven«
    Med skoraj 3.000 narodnimi delegati Nacionalnega kongresa Kitajske je več sto dolarskih milijonarjev in milijarderjev.
    Med predstavniki ljudstva je 209 milijonarjev in med njimi 100 milijarderjev. Njihovo skupno premoženje je ocenjeno na 507 milijard ameriških dolarjev.
    Zanimivo je, da v ameriškem kongresu ni niti enega milijarderja.
    Čeprav še ni bilo potrjeno, da je arhitekt kitajskih reform¬ Deng Xiaoping res izrekel parolo¬ »veličastno je obogateti«, se številni Kitajci držijo tega načela.
    Najmanj, kar lahko zatrdimo, je, da je za današnje Kitajce sramotno ostati reven.
    Zato je med predstavniki ljudstva na »dveh zasedanjih« vse manj udarnikov, ki se preživljajo z delavsko plačo, in vse več bogatašev.
    Približno 35 milijonov prebivalcev (nekoliko manj od celotne Poljske) se namreč preživlja s prihodki, nižjimi od dolarja na dan.
    Z Lijevo poldrugo uro trajajočo predstavitvijo se je v nedeljo zjutraj začelo letno zasedanje Nacionalnega kongresa skoraj 3000 narodnih delegatov, na katerem bodo potrdili najpomembnejše smernice razvoja za letošnje leto.
    Prva naloga je še naprej izkoreninjenje revščine, je premier dejal zbranim delegatom, med katerimi je več kot sto dolarskih milijonarjev in milijarderjev.
    Medtem ko je kitajsko gospodarstvo v tem obdobju v povprečju zraslo za 7,2 odstotka, se je premoženje predstavnikov ljudstva v povprečju povečalo za 13 odstotkov na leto.
    »Kitajski milijarderji so kot gosi,« je dejal eden izmed njih tujim novinarjem. »Redijo se s povezavami s partijskimi voditelji.
    http://www.delo.si/svet/globalno/kitajska-rdeca-zvezda-na-debeli-denarnici.html

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime