Julija 2014 smo v Sloveniji imeli druge zaporedne predčasne volitve v državni zbor, ki so zmago drugič zapored prinesle stranki, nastali le nekaj mesecev pred volitvami.
A Cerarjeva SMC je do danes izgubila že približno polovico podpore, kažejo zadnje javnomnenjske ankete. In čeprav vlado kot celoto podpira le 28 % vprašanih, bi tri koalicijske stranke v seštevku opredeljenih glasov še vedno za las zbrale parlamentarno večino.
Združili smo rezultate treh julijskih anket v eno skupno z 2.053 vprašanimi ter jih primerjali z volilnimi rezultati izpred dveh let.
Tri velike slovenske televizijske hiše vsak mesec tradicionalno objavijo vsaka svoje raziskave javnega mnenja, ki jih zanje pripravljajo tri znane javnomnenjske agencije: Ninamedia za RTV Slovenija, Mediana za POP TV in Episcenter za Planet TV.
Na Domovini smo odstotke, ki jih navajajo, preračunali v absolutne številke podpornikov vlade in posameznih strank ter jih združili v eno samo skupno anketo z vzorcem 2.053 vprašanih anketirancev.
S tem smo dobili povprečen rezultat javnomnenjskih raziskav vseh treh agencij za mesec julij 2016.
Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih
Presek rezultatov vseh treh agencij kaže, da vlada RS po polovici mandata uživa zgolj še 28 % podporo svojih državljanov, medtem ko njenega dela ne podpira več kot dve tretjini vprašanih.
Podpora strankam glede na volitve precej premešana
Če z združevanjem odgovorov izračunamo podporo političnim strankam, pri tem pa upoštevamo le tiste, ki pravijo, da se bodo volitev udeležili, je na prvem mestu SDS z 16,9 % glasov, druga je SD z 10,4 %, tretja SMC z 10,2 %, sledijo ZL z 7,6 %, Desus s 6,1 %, NSi s 5,8 % in SLS z 2,4 %.
Kar 40,64 % vprašanih, ki so sicer dejali, da se bodo volitev udeležili, pa bodisi ne ve, katero stranko bi volili, bodisi so navedli, da ne bi volili nobene od naštetih ali pa so izbrali drugo izmed razpoložljivih strank, ki pa niso presegle 1 % podpore.
(vir podatkov: Mediana, Ninamedia, Episcenter)
Samo opredeljeni: za zmago SDS in SD
Ker na volitvah štejejo le glasovi tistih, ki so se opredelili za svojo opcijo z obkroženo številko pred imenom stranke, smo spodaj pripravili še izračun odstotkov podpore strankam s strani opredeljenih volivcev.
Največ glasov opredeljenih volivcev bi dve leti po volitvah dobila SDS (27,7 %), pred SD (17,1 %) in SMC (16,8 %), Sledijo Združena levica (12,4 %), DeSUS (10 %), NSi (9,4 %) in SLS (3,9 %). 2,7 % vprašanih bi volilo katero od drugih strank.
(vir podatkov: Ninamedija, Mediana, Episcenter)
Kdo po dveh letih dobiva in kdo izgublja
Za konec objavljamo še primerjavo med rezultati volitev 2014 in združenimi rezultati treh julijskih javnomnenjskih anket pri opredeljenih volivcih.
Kot je razvidno s spodnjega grafa, je v minulih dveh letih daleč največ podpore, več kot polovico, izgubila največja vladna stranka SMC. Največja opozicijska stranka je pridobila slabih 7 % glasov, v rapidnem vzponu pa je SD, ki ima več kot 11 % višjo podporo kot ob volitvah.
Napredujeta tudi Združena Levica in Nova Slovenija, stagnirata pa DeSUS in SLS, ki ima identično podporo kot julija 2014 - tik pod volilnim pragom. Zavezništva Alenke Bratušek (oziroma socialnih-liberalcev, kot se po novem imenujejo) ankete praktično več ne zaznavajo.
Javnomnenjske raziskave in primerjave podpore vladi ter strankam nedvomno so določen pokazatelj razpoloženja volilnega telesa.
A v smislu skušnjave, da bi na podlagi njih napovedovali rezultate volitev, so močno varljive.
Najprej zaradi velikega števila neopredeljenih, ki se, kot kaže praksa, o svojem "izbrancu" odločajo v zadnjih dneh ali celo v samem volilnem boksu. Prav tako je nepredvidljiva dejanska volilna udeležba, oziroma kateri del volilnega telesa se bo na volilni dan volitev udeležil, kateri pa bo morebiti ostal doma.
Iz zadnjih treh volitev je denimo znan trend aktivacije približno 100 tisoč volilnih upravičencev od petka do nedelje, ki na volišča pridejo oddati glas "proti" Janezu Janši, v korist stranki, ki ga lahko premaga. Teh javnomnenjske raziskave sicer ne zaznajo, saj se skrivajo med neopredeljenimi ali tistimi, ki pravijo, da se volitev ne bodo udeležili.
Velika neznanka so tudi dometi novih strank, ki se zdaj že nekaj mandatov redno pojavljajo nekaj mesecev pred volitvami in nič drugače ne bo tokrat. Njihov uspeh je v mnogočem odvisen od karizme voditelja ter njegove spretnosti televizijskega nastopanja.
Kljub vsemu je bolj ali manj jasno dvoje. Da se zadnja zmagovalka volitev že tretje volitve zapored ne bo borila za volilno zmago, ampak prej za obstanek v državnem zboru. In če se ne zgodi kaj dramatičnega, bo na desnici tudi po naslednjih volitvah ostala najmočnejša SDS.
A zaradi pričakovane ponovne aktivacije "proti-Janša" volivcev slednje najverjetneje ne bo zadostovalo niti za relativno zmago te stranke, niti za zmago desno-sredinskega bloka kot celote.
Presek rezultatov vseh treh agencij kaže, da vlada RS po polovici mandata uživa zgolj še 28 % podporo svojih državljanov, medtem ko njenega dela ne podpira več kot dve tretjini vprašanih.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.