Žgoča javna razprava okrog odnosa dveh živečih papežev do celibata, aktualnega papeža Frančiška in upokojenega Josepha Ratzingerja z nazivom “zaslužni papež”, je prenapihnjena in po nepotrebnem poglablja krizo Katoliške cerkve, se strinja večina uglednih vatikanistov, kolumnistov katoliških medijev kot so Crux, CNA, Catholic Herald in Catholic World Report.
Po prepričanju mnogih medijski spin služi interesom skupin, ki želijo omajati avtoriteto sedanjega papeža, sicer jasnega zagovornika celibata, ki pa je pred težko odločitvijo glede dostopa do duhovnikov v odročnih krajih sveta.
Medtem je zaslužni papež Benedikt XVI. preko svojega tajnika zahteval umik soavtorstva knjige kardinala Saraha ter odstranitev njegove slike z naslovnice. Tekst o celibatu, ki ga vsebuje knjiga, pa je njegov, a v njem v ničemer ne nasprotuje stališču papeža Frančiška do tega vprašanja.
In kaj je torej 93-letni Joseph Ratzinger lani poleti dejansko napisal?
Kot v svojem prispevku za Catholic news Agency podrobno razdela Michelle La Rosa, je v jedru Ratzingerjevega pisanja trditev, da spolna vzdržnost, ki je bila v Stari zavezi za duhovnike le “namenska”, v Novi zavezi preide v nekaj “ontološkega”, torej nekaj osrednjega, oziroma bivanjskega.
Zaslužni papež izpostavlja, da so bili duhovniki v Izraelu zavezani k spolni vzdržnosti v času, ko so izvajali čaščenje, torej ko so bili “v stiku z božansko skrivnostjo”.
“Glede na dejstvo, da so se duhovniki v Stari zavezi morali čaščenju posvetiti le v posameznih obdobjih, sta bila sveti zakon in duhovništvo kompatibilna,” pravi Ratzinger. “Ampak zaradi rednega in pogosto tudi vsakodnevnega obhajanja evharistije, se je situacija duhovnikov v Cerkvi Jezusa Kristusa drastično spremenila,” nadaljuje Nemec.
In ker je v novi zavezi celotno duhovniško življenje “v stiku z božansko skrivnostjo” v odnosu do Boga zahteva ekskluzivnost in postane nezdružljivo s poroko, ki prav tako od človeka zahteva popolno posvetitev.
Kot piše avtorica, se Benediktov tekst osredotoča na Latinsko Katoliško Cerkev. Mnogi vzhodni duhovniki nimajo vsakodnevnih maš in zato zaslužni papež ne naslavlja teologije poročenih duhovnikov v Katoliški cerkvi vzhodnega obredja.
Premislek, da bi v to smer zrahljali pravila celibata za sprejem v duhovništvo “uglednih starejših poročenih moških” v odročnih krajih, kjer sicer duhovnika vidijo izredno poredko in sveto mašo obhajajo morda enkrat letno, zdaj leži na mizi papeža Frančiška. Takšna rešitev je dobila več kot dvotretjinsko podporo vključenih v Amazonsko sinodo. Iz Vatikana prihajajo vesti, da Frančišek takšni “rešitvi” morda niti ni naklonjen, saj so njegova stališča, da je celibat “dar Cerkve,” ki “v naše telo zariše križ”, znana.
Embed from Getty Images
Ravno gvinejski kardinal Robert Sarah, sicer prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov ter avtor knjižice o duhovniškem celibatu, je tik pred začetkom sinode o Amazoniji svaril pred »lažnimi preroki«, ki oznanjajo »revolucijo in radikalne spremembe« v Cerkvi, katerih papež Frančišek ne podpira.
Sarah je takrat dejal, da nekateri »zahodnjaki« želijo sinodo o Amazoniji izkoristiti za to, da bi zadovoljili svoje interese. “Nekateri cerkveni predstavniki v zahodnem svetu te »sramote križa« ne morejo več prenašati. Prišlo je do tega, da so zasovražili duhovništvo in celibat,” je dejal za medije. Izrazil je osuplost, da želijo nekateri duhovno stisko vernikov v Amazoniji izkoristiti za izpolnitev zahtev, “ki so značilne za filistrsko in posvetno krščanstvo.”
Tovrstni pritiski prihajajo iz nekaterih najbolj razvitih zahodnih držav, denimo iz Nemčije, o čemer smo na Domovini že pisali.
Papež Frančišek se pritiskom po radikalni liberalizaciji duhovništva, vključno z ženskim duhovništvom, upira. A znašel se je na tnalu vse bolj odkritega javnega spopada med ultra konservativnimi in ultra liberalnimi strujami v Cerkvi, kopja pa se lomijo ravno na odločitvah v zvezi z Amazonsko sinodo.
“Toda ta vprašanja se tičejo celotne Cerkve in jih ni mogoče rešiti z eno samo sinodo, ki je zemljepisno tako omejena: »evangelizacija amazonskega območja«,” tovrstne ambicije zavrača kardinal Sarah.
A zdaj so papeža Frančiška tisti, ki so razpihovali Ratzingerjevo stališče do celibata, postavili v neugoden položaj, poudarjajo poznavalci. Če bo odločil proti rahljanju celibata za duhovniško delovanje v odročnih krajih Amazonije, bo izpadlo, kot da je odločitev sprejel pod vplivom prejšnjega papeža, če pa bo odločil drugače, pa bo to navidezno storil proti njegovi volji.
Nekateri vatikanisti, kot je katoliški avtor in novinar Austen Ivereigh, tako menijo, da Benedikta v “visoko nadzorovani operaciji” izrabljajo in manipulirajo Frančiškovi nasprotniki.
Ampak, čeprav položaj naslovnega papeža zaradi precedenčne situacije ni jasno definiran, nedvomno velja sledeče: papež je dejansko le en in to je Frančišek. Joseph Ratzinger pa v bistvu celibat brani pred mediji, ne pa pred aktualnim papežem.
Tri posledice medijsko napihnjene zgodbe o celibatu
In kaj se bo izcimilo iz tega neproduktivnega javnega razglabljanja o odnosu sedanjega in prejšnjega papeža do celibata?
Avtor na ameriškem katoliškem portalu Crux John L. Allen jr. izpostavlja tri posledice.
Najprej, umetno ustvarjena afera bo dodatno načela kredibilnost Cerkve, saj pušča vtis o igrah moči, notranjih spopadih in ciničnih manipulacijah. Slednje pa po avtorjevem mnenju ni samo problem vpletenih, temveč vseh, ki Cerkev predstavljajo v kakršnemkoli kontekstu in na kateremkoli nivoju.
Drugič, situacija ponovno opominja, da institucija “zaslužnega papeža” ostaja povsem nova v življenju Cerkve in potrebuje jasno definiranje ter opredelitev pristojnosti upokojenega papeža, da se takšne situacije v bodoče ne bi vedno znova pojavljale.
In tretjič, situacija bi morala pri vseh, ki se vključujejo v javno razpravo o Cerkvi, sprožiti izpraševanje vesti. “Res je, živimo v obdobju intenzivnega opredeljevanja za različne ideje in poglede, v katerem najbolje uspevajo spini in se zdi, da zadržanost in potrpežljivost nista nagrajeni.”
Že dolgo nisme bral tako tehtnega komentarja o Vatikanu v slovenščini. Čestitke.
Avtor upravičena opozorila prikazuje kot spletke, vendar Benedikt in kardinal imata prav. Problematična so ravnaja trenutnega papeža, ne le v tej zadevi, ampak praktično v vsakem dejanju Borgolija prepoznamo odtis prostozidarstva, globalistov in levice.
Ukinitev vcelibata se mi zdi pri Frančišku še najmanj problematična, dokler si prizadeva, da bi ukinil kar katoliško cerkev.
Bravo Slovenec kremenit
KREZAVI,RKC d.d. bo potrebno prestrukturirati,pa če si vi politikanti to priznate,ali ne.
Opažam, da ti je zelo všeč beseda prestrukturiranje.
Pa sploh veš, kaj pomeni ali se ti kar tako zdi”nobl”?
Res pateticna zgodba. Jasno je, da je BXVI soavtor knjige, saj je že v uvodu na prvi strani 12 x uporabljena množina (po naše dvojina). Naslov je v dvojini in tudi zaključek. In ker je BXVI pregledal ves tekst in ga tudi ustvarjal, je logično, da se je strinjal.
Edini junaki v vsej zgodbi, ki niso podlegli podlim vatikansko/medijskim pritiskom so ameriški založniki, ki so javno naznanili, da bodo izdali knjigo v skladu s podpisano pogodbo, v prvotni obliki.
“ker je v novi zavezi celotno duhovniško življenje “v stiku z božansko skrivnostjo” v odnosu do Boga zahteva ekskluzivnost in postane nezdružljivo s poroko, ki prav tako od človeka zahteva popolno posvetitev.” Eno so lepe besede, druga pa realnost. Vemo, da je v katoliški Cerkvi celibat obvezen od koncila v II. Lateranskem koncilu 1139 (pa še to zaradi dedovanja!). Nenazadnje je sam Benedikt XVI v katoliško Cerkev sprejel kar nekaj anglikanskih duhovnikov, ki so ostali poročeni. V spremnem dokumentu nič ne piše, da bi smeli maševati le enkrat na teden in da bi morali biti prej spolno vzdržni.
Sicer pa menim, da ves ta vihar ob Amazonski sinodi in celibatu je le slepilni manever. Pravi namen je vplivati na Nemško sinodo…
Ko je papež BENEDIKT XVI odstopil, kot papež, se mi je zdela ta poteza zelo pametna. Prav ta dogodek pa jasno kaže kako vatikanski jastrebi izkoriščajo obnemogle starčke na tem visokem položaju, da uveljavljajo svoje želje in potrebe.
Mnogo kritik na papeža Frančiška pa je prav zato, ker določeni ljudje vidijo, da je še dovolj močan, tudi še ne kaže volje, da bi se umaknil in jih ovira pri njihovih koristoljubnih željah.
Kdaj pa kdaj sem nehote na TV videl tudi onega Poljaka,ki so ga onemoglega vlačili naokoli.
Ali je to humano?
Vsekakor pa se bo RKC d.d.,morala prestrukturirati.
lepo je,dzi,da se toliko aktivno zanimaš za probleme Cerkve in ji daješ celo dobronamerne nasvete.
Morda si se začel tudi ti “prestrukturirati”?
bless you!
Matkurja, bravo, Uredništvo, kdorkoli je že držal za pero.
Pa ne zato ,ker mi je kaj bolj ali manj “pri srcu” ali, da navijam za karkoli.
Odprtost in iskrenost sporočilnosti, skoraj nekaj kot klenost mi je strašansko všeč, ki naredi verodostojnost verjetje in zaupanje, tako nekok…
A boste kaj napisali še za Radio Ognjišče, da objavijo?
Razumljivo je, da morate javno kazati lojalnost do aktualnega papeža. A malo kritičnosti pa vendarle lahko pokažete, kajne. Če zares spremljate, kar se dogaja, in niste vneti progresivci …
Austen Ivereigh pa je hud manipulant. Njegove besede je vaše uredništvo pred kratkim (pomotoma?) položilo v usta Benediktovega tajnika. Se niste ničesar naučili? Boljše za vaš ugled bi bilo, če ga več ne bi omenjali kot kredibilen vir.
Celibat mora ostati, prav tako sem izrazito proti liberalnim novotarijam in s tem razvrednotenjem katoliške Cerkve in njenih institucij. Kar zadeva moje razumevanje papeštva, pa imamo dva papeža. Papeštvo namreč ni profesija, da bi se kdo po njej upokojil, temveč križ, ki ti je naložen v smislu poklicanosti. Zato papež nehaš biti le, če umreš (ali se npr. spreobrneš proti svoji veri oziroma v drugo vero). Imamo dva papeža, aktivnega in pasivnega, ki se oglasi, ko je nujno. In se je oglasil. Kar mene zadeva, ima vse, kar Benedikt izreče, enako težo kot tisto, kar izreče Frančišek. Kdo lahko tri, da imamo le enega papeža? Je to razrešeno v kakšni od bul ali kako se že reče dokumentom, ki določajo doktrino papeštva?