Dr. Aleš Štrancar, BIA Separations: Podjetniki v naši državi nimamo nobene besede; politiki, za katere so izvozniki Ahilova peta, pa povečujejo število sedežev v parlamentu

Primož Veselič
6

Visokotehnološko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine je širši javnosti najprej postalo poznano kot regionalna gazela, kasneje pa po trdi sodni bitki z nekdanjim večinskim avstrijskim lastnikom, ki je družbo hotel poriniti v stečaj, kljub temu da je poslovala odlično in se izredno uspešno rešila iz težav.

Podjetje je iz sodnih bojev izšlo kot zmagovalec in letos dobilo povsem novo lastniško strukturo, medtem ko je avstrijski lastnik pristal v stečaju.

Da bi osvetlili zgodbo družbe, ki ponuja izjemno dovršene in specializirane biotehnološke produkte, ter njihove izkušnje s podjetniškim okoljem v Sloveniji, Avstriji, ZDA in drugod, smo za intervju prosili direktorja, dr. Aleša Štrancarja.

Vaše podjetje se je uspešno rešilo iz prisilne poravnave in posluje odlično. V preteklosti so vas že označevali za gazelo oz. vzorčen primer uspeha. Lahko na kratko predstavite BIA Separations in njegovo formulo uspeha v preteklosti in danes?

Podjetje od vsega začetka deluje na področju genske terapije, tehnike zdravljenja, ki se  v svetu zadnjih 30 let intenzivno razvija (to za slovensko farmacevtsko industrijo ne velja). Naš cilj je razvoj in trženje produktov, ki se uporabljajo za industrijsko čiščenje zdravil in učinkovin, ki popravljajo okvarjene genske zapise v človeškem organizmu. Pri proizvodnji teh učinkovin – kot pri večini zdravil – se namreč uporabljajo sistemi, ki so sami po sebi lahko zelo nevarni, zato je velik tehnološki izziv maksimalno odstraniti nečistoče oz. neželene stranske produkte.

Genska terapija dejansko pomeni povsem nov pristop k zdravljenju mnogih bolezni. Za razliko od prejšnjih pristopov, ki se večinoma ukvarjajo s posledicami bolezni, namreč neposredno nagovarja sam vzrok bolezni, v tem primeru okvarjen ali slabo delujoč gen.

Ta terapija ima zelo velik potencial, npr. pri popolnem odpravljanju slepote, gluhote, zdravljenju raka, hemofilije, celiakije, različnih mišičnih distrofij itd. – mnogih bolezni, ki so drugače usodne, mnoge smrtne. Ena naših strank je npr. podjetje AveXis-Novartis, ki je razvilo produkt, ki popolnoma ozdravi dojenčke z mišično distrofijo vrste SMA tip 1, ki bi sicer umrli do 2. leta starosti.

Kljub temu da se trenutno stroški teh terapij večinoma merijo v milijonih evrov na bolnika, je potrebno upoštevati, da je tehnologija še v fazi razvoja ter da hkrati do podobnih številk pridemo, ko seštejemo stroške dolgoletnega tradicionalnega zdravljenja mnogih bolezni.

Res pa je, da je razvoj tehnologij v genski terapiji izjemno zahteven in dolgotrajen, tudi z 20- do 25-letnimi testiranji oz. kliničnimi študijami. To pomeni, da zahteva zelo dolgoročno investiranje, a obeta eksponentno rast v prihodnjih desetletjih. Naša prodaja je vezana na te cikle, kar pomeni, da moramo za prodajni uspeh na posameznem projektu čakati 20-25 let.

Leta 1998, ko smo postavili podjetje, smo tako tu videli velik ekonomski potencial in nezapolnjeno tržno nišo, hkrati pa tudi profesionalni in družbeni izziv. Danes je naše podjetje izjemno tehnološko dovršeno in specializirano za dobavo sistemov za čiščenje tovrstnih učinkovin. Tem sistemom poenostavljeno pravimo inteligentni filtri, pri katerih smo trenutno dejansko edini ponudnik na svetu.

Med prisilno poravnavo ste se znašli pod pritiskom avstrijskega lastnika, ki je skušal ajdovsko družbo spraviti v stečaj. Lahko poveste kaj več; kakšni so bili motivi, da spodnesejo dobro poslujočo družbo?

Dr. Aleš Štrancar (vir foto: podjetniski-portal.si)

Prisilna poravnava je bila predvsem posledica okoli 3,5 milijona evrov dolga s strani našega tedanjega večinskega lastnika BIA Separations GmbH iz Avstrije, ki je nastal zaradi neplačevanja produktov in projektov, ki smo jih prodajali oz. izvajali preko in za njih.

Avstrijski BIA Separations GmbH je imel to nesrečo, da je eden od njegovih investitorjev očitno želel podjetje izkoriščati za pranje denarja. Podjetje je tako pred nekaj leti šlo v stečaj, kar je bil očitno tudi namen te združbe, saj je verjetno želela zakriti sledove svojega početja. Tudi avstrijsko družbo bi se namreč dalo rešiti, tako kot slovensko, a to prisilnemu upravitelju in omenjenemu investitorju več kot očitno ni odgovarjalo.

Povezave teh kriminalnih združb včasih sežejo zelo visoko. Ko sem bil sam udeležen v sodnih insolventnih postopkih v Avstriji, mi je denimo sodnica na obravnavi grozila in izsiljevala, da me bo zaprla skupaj z begunci in migranti, če ne bom sledil »nespamentnim« zahtevam prisilnega upravitelja. Ne samo, da bi bil za povzročeno škodo zaradi njegovih dejanj soodgovoren, tudi zakon bi s tem kršil. Sodnica me je torej hotela prisiliti, da kršim insolventno zakonodajo.

Nato je prisilni upravitelj avstrijsko podjetje brez moje vednosti poslal v stečaj, sam pa sem nato dobil ponudbo podkupnine, zatem pa tudi grožnje in kazenske ovadbe. Poleg tega sem pri avstrijskem notarju v podpis dobil dokument v angleščini, ki naj bi bil po zagotovilih tedanjega odvetnika podjetja ekvivalenten nemškemu izvirniku, za kar se je izkazalo, da sploh ne drži. Ko sem nato takšno kršitev zakona želel prijaviti, mi je bilo dano vedeti, da se ne bo zgodilo nič. Prav tako noben drug odvetnik ni hotel prevzeti primera ter tega odvetnika v imenu podjetja tožiti. Vrana vrani…

V postopku sem se tako počutil popolnoma nemočnega; zamenjal sem kar štiri odvetnike. Z velikim razočaranjem sem spoznaval, da v današnjem svetu »resnica« podpovprečnih in velikokrat nepoštenih odvetnikov štejejo več kot dejstva na papirju.

Centri finančne moči uveljavljajo svojo voljo in interese za praktično vsako ceno. Politika je postala zgolj farsa in »reality show« za množice.

Žal se tudi mnoga druga družbena razmerja v zadnjih desetletjih rapidno kvarijo in rušijo. Globalizacija, ki jo večinoma vodijo finančne združbe ter kapitalski centri, in ne formalna oblast, tu terja visok davek; centri finančne moči uveljavljajo svojo voljo in interese za praktično vsako ceno. Politika je postala zgolj farsa in »reality show« za množice. Te finančne multinacionalke svoje interese izvajajo pretežno v navezi s strankami levih polov, posebno s strankami skrajne levice.

Glede na to, da sem religiozen, bi rekel, da imamo v takšnih primerih dejansko opravka s satanskimi mrežami. Če se človek želi s tem spopadati, mora brezpogojno zaupati v Boga, drugače je tak boj praktično nemogoč.

Moram pa poudariti, da je ta zgodba in takratno dogajanje dejansko okrepilo mojo vero v končno zmago dobrega nad zlim. Ravno v tistem času, ko bili pritiski in izsiljevanja najhujši, so namreč prišli posli, ki jih sploh nismo pričakovali – praktično vse, česar smo se lotili, nam je uspelo, kljub temu da je bilo podjetje dejansko v obupni situaciji, imelo blokirane račune, bilo napadeno s strani državnih birokratov itd. Uspešna prisilna poravnava je dejansko zgolj in samo Božje delo preko naših rok.

Kakšne izkušnje imate sicer pri poslovanju z avstrijskimi podjetji in kaj lahko poveste o tamkajšnjem podjetniškem okolju ter denimo pravni varnosti?

Avstrija se seveda kaj dosti ne razlikuje od drugih zahodnih držav – podjetja so večinoma dobra in uspešna, poslovanje pa pretežno pošteno in korektno. Seveda pa se najdejo podjetja in združbe, ki delujejo po mafijskih principih, in teh je vedno več.

Dejstvo pa je, da je Avstrija bistveno bolj za svojimi podjetji in jih trdno podpira pri prodoru v tujino. Pri slovenski državi in njenem glomaznem in neučinkovitem birokratskem aparatu je žal zgodba bistveno drugačna, saj je izvoz za njih očitno Ahilova tetiva.

Kakšen odnos imate sicer do tujih podjetij v Sloveniji in kako vidite državno politiko/odnos do tujih investicij?

S tem odnosom in tematiko se praktično ne ukvarjam več, ker enostavno ni vredna mojega ali časa kogarkoli drugega. Odnos slovenske politike do tujih investicij je enostavno velik blef in zgolj pesek v oči.

Tako kot povsod imamo tudi pri tujcih tiste s poštenimi in tiste z nepoštenimi nameni. Demoniziranje tujih investitorjev v celoti ima seveda zelo konkretne ekonomske cilje okoriščanja domačih politično-mafijskih elit, ki so v navezi s tujimi centri finančnih multinacionalk. Te pogosto poslujejo dogovorno, »pod mizo« in s podkupninami ter izsiljevanji, tujci pa seveda želijo pošten boj in so – vsaj tisti z Zahoda – večinoma navajeni poslovati po zakonu in pravilih.

Moje izkušnje zadnjih let so me dejansko naučile, da se od politike »obeh polov« držim čim dlje in od nje ne pričakujem absolutno ničesar.

Kakšen odnos je do vas, predvsem v času sodnih bojev z avstrijskim lastnikom, pokazala lokalna in državna politika?

Ko smo bili borbo za ohranitev slovenske družbe, smo doživeli mačehovski in tudi sovražen odnos državnih aparatov do našega podjetja. Glede na odnos in dogajanje se namreč ne bi čudil, če je na Ministrstvu za gospodarstvo in agenciji Spirit šlo za koruptivne zakulisne povezave z avstrijskimi »združbami«.

Ko je postalo jasno, da gremo v prisilno poravnavo, ki bo verjetno uspešno sanirala družbo, je namreč agencija Spirit, ki je nismo dali na spisek upnikov, zaradi 660.000 evrov vredne subvencije v letu 2009 za projekt, ki smo ga povsem uspešno izpeljali, vložila tožbo proti naši družbi – čeprav je bil denar dejansko odobren avstrijskemu lastniku, da privabi njegovo investicijo v občino Ajdovščina.

Ob tem so zahtevali še absurdne obresti, skoraj dvakratni znesek preko 6 oz. 7 let, in se v času najslabšega položaja našega podjetja dejansko odločili pomagati avstrijski združbi, da na sodišču v Novi Gorici doseže stečaj. Tožbo so na prvi stopnji maja letos gladko izgubili.

V tistem času, natančneje konec leta 2016, nas je obiskal namestnik direktorja Slovenskega podjetniškega sklada z obtožbami, da Avstrijcem »krademo podjetje«. Obiskal bi ga naj avstrijski veleposlanik in se obetal mednarodni škandal. Kaj naj si torej mislimo ob takšnem ravnanju agencij, ki naj bi skrbele za slovensko gospodarstvo?

Tudi zgodba z lokalno politiko pri nas ni nič kaj drugačna – mnogo več kot z lokalnimi podjetniki in delovnimi mesti se ukvarja s svojimi položaji in privilegiji. Moje izkušnje zadnjih let so me dejansko naučile, da se od politike »obeh polov« držim čim dlje in od nje ne pričakujem absolutno ničesar. Na državni ravni SD pred očmi javnosti noče sodelovati z SDS, na lokalnih ravneh pa v veliko primerih popolnoma složno skupaj molzeta državni in občinski denar ter složno uničujeta privatno iniciativo (npr. lekarne).

 

Na državni ravni SD pred očmi javnosti noče sodelovati s SDS, na lokalnih ravneh pa v veliko primerih popolnoma složno skupaj molzeta državni in občinski denar.

Visokotehnološka podjetja, ki veliko poslujejo s tujino, od nekdaj veljajo za ene vlečnih konj slovenskega gospodarstva. Se vam zdi, da imate glede na to v slovenski javnosti primerno mesto in ima politika za vas dovolj posluha?

Žal je podpora države izjemno slaba, praktično nikakršna; opisano ravnanje ob naši zgodbi s prisilno poravnavo je najboljši prikaz tega. Nas se ima za molzne krave, ki jih lahko molzeš v nedogled, pa bodo še vedno dajale mleko, dokler ne poginejo. Dejstvo je, da je v interesu vsakega kmeta ali kmetije, da krava preživi; v končni fazi torej na ta način krajšo vedno potegne celotna skupnost in država.

Naše podjetje sicer na slovenskem trgu ne proda skoraj nič in okoli 80 % blaga izvozi v ZDA. Z drugimi besedami, delujemo na globalnem trgu in se moramo na njemu boriti za svoj položaj po pravilih mednarodnega trga in konkurence. Če s proizvodnjo in razvojem v Sloveniji ne bomo konkurenčni, se bomo pač prilagodili in jo preselili drugam.

Bolj me dejansko skrbi razmišljanje oz. pasivnost slovenskih volivcev. Podjetniški krogi v naši državi nimajo praktično nobene besede, imamo pa politike, ki izjavljajo, da so izvozniki Ahilova peta slovenskega gospodarstva, in povečujejo svojo podporo ter število sedežev v parlamentu.

Pa tudi večina drugih strank ter birokratov do neodvisnega in uspešnega gospodarstva nima prav nobenega resničnega odnosa. Sicer pa je to tema, s katero naj se ukvarjajo državljani Slovenije. Predvsem tisti, ki se ob nedeljah rinejo v prve vrste, na volitvah pa podpirajo kriminalne združbe in kurje tatove.

V 2. delu intervjuja jutri preberite, kaj dr. Štrancar meni o visoki obdavčitvi slovenskih plač, birokraciji, nenaklonjenosti do tujih investicij, begu možganov, kriminalnih strukturah, ki vplivajo na odločitve v Sloveniji, primerjavah s srednje- in vzhodnoevropskimi konkurentkami, pa tudi komentar njegove odmevne kritike izjav Tita Turnška.

6 KOMENTARJI

  1. Žal imam, podobno kot podjetnik Štrancar, sam podobne izkušnje z Avstrijci. Podjetja poslujejo večinoma dobro in pošteno, tudi sodstvo je v našem primeru primerno hitro reagiralo. Ko se je za lastniki dveh podjetij s katerimi smo poslovali , izgubila sled, nam je odvetnik po dobljeni tožbi, svetoval naj sprožimo postopek proti lastnikom. Postopek nas bi stal nekaj deset tisoč evrov samo zato, da bi lastniki (mogoče) pristali v zaporu. V to seveda nismo šli, saj bi jih v zapor morala spraviti avstrijska država. Država mora s svojim ravnanjem in svojimi institucijami poskrbeti, da je ravnanje podjetij v okviru pravno dopustnega in dogovorjenega. To je preveč zahtevno (tudi) za Avstrijo, za Slovenijo pa (seveda!) priporočljivo.

  2. “Podjetniki v naši državi nimajo nobene besede, politiki, za katere so izvozniki Ahilova peta gospodarstva, pa povečujejo število sedežev v parlamentu”

    To je socializem, kjer velja ugotovitev:”If socialists understood economics they wouldn’t be socialists.” (Friedrich August von Hayek)

    Prevod: Če bi socialisti razumeli ekonomijo, ne bi bili socialisti.

    Kdo je ta Friedrich August von Hayek? Avstrijsko-britanski ekonomist in politični filozof (rojen 8. maj 1899, Dunaj, Avstro-Ogrska, umrl 23. marec 1992, Freiburg im Breisgau, Nemčija), ki je prejel leta 1974 Nobelovo nagrado za ekonomijo.

    • Vendar! Vse to, o čem govorita gospoda dr. Aleš Štrancar in seveda Friedrich August von Hayek, vemo, poznamo in je znano ter objavljeno. Vprašanje je, kako iz tega stanja priti? Kaj nam svetuje dr. Aleš, predenj odide iz Slovenije?

  3. Kaj nam je storiti v Sloveniji.
    Odgovarjam namesto Slovenčka kremenčka, ki očitno ni zadolžen za gospodarske teme.
    Uvedba JJ diktature (novodila dobite v njegovi diplomi, iz časov ko je bil še komunist), vključno z zaprtjem mej.
    Nihče ne sme not ne ven. Dodatna navodila dobite pri SK. Malo za šalo. In še zares indikativen podatek dr. Štrancarja:
    “Moje izkušnje zadnjih let so me dejansko naučile, da se od politike »obeh polov« držim čim dlje in od nje ne pričakujem absolutno ničesar. Na državni ravni SD denimo pred očmi javnosti noče sodelovati z SDS, na lokalnih ravneh pa v veliko primerih popolnoma složno skupaj molzeta državni in občinski denar ter uničujeta privatno iniciativo, npr. lekarne”.
    Še en dokaz o načelnosti in nadpovprečem znanju članov in vodstev SDS. V izrazito desni občini sta se NSI in SDS na pobudo SD, ki je bila pred tem manj pomeben igralec , gresta “neideološko” koalicijo. Rezultat župan iz vrst SD, SDS v občinskem svetu izgubi dve mesti. Občino vodi SD , SDS in NSI služita le kot glasovalni stroj.

  4. Hvala, Bogu!
    Neverjetna zgodba.
    Odlično, g.Veselič

    Vsesortni slovenistanski razumniki in napudljani akademiki koritarji razpravljajo često o temah, kot “Zakaj smo tam ,kjer smo / Kam so šle zlate slovenske, tudi krščanske vrednote…”
    Nihče do sedaj še ni izpovedal, kar je veliki gospod, za moje pojme, dr.Štancar!
    Zapisal je živo dejstvo, ki tudi in čedalje bolj ubija Slovenijo.
    Zapisal je, kar je, prepričan sem, živa in silna življenska izkušnja, ki ga je stenstala nepreklicno dovolj, da je zmagal v fantastični rundi z tujimi požeruhi kriminalci, o kateri bi morali poročati in pisati, doneti na vse trombe slovenski mediji !
    Torej, bravo tudi Domovini!
    Tako se dela, kapo dol in še globok priklon s postankom na enem kolenu, Domovina!
    Če boste nadaljevali, bodo mogoče Vaši otroci še imeli dobre službe in dovolj dela!

    Pohlep, požrtnost, nevoščljivost, zahrbtnost, nestanovitnost, gumijasti socialno smrdljivi balkanizmi vsegliharstva ,itd, itd, ki zdaj živi v Slovenskem rodu v premočnem deležu, nas vleče kot Narod naravnost v komunajzarsko kriminalni Pekel.

    Ne, da mi je spodnja izjava dr. Štancarja všeč kar tako zaradi navdušenja.
    Že zdavnaj je dejstvo obstoja občudovalcev velikonočnega satanskega šunkarja, Milana Kučana, ki idiota – naivnega trota slovenskega, nategne ravno kadar se spomni – zadnji uspeh je nj. partizanski krščanar – narejeno in frigidno brezspolno , na jebivetar ruknjeni štoser Šarac ! On, komedijant praznih oči in praznih balkanizmov in praznih štosov, ki to sploh niso, saj gre za utopični blesaraj vsegliharstva, kjer te plačujejo za norosti, samo, da ima narod svojih iger!

    Torej, ime česa je Milan Kučan, dragi Ivan Cankar ? GOSPODAR SE MENJA, BIČ OSTANE !
    ——————————————————————————————————————————————————————–
    Zgodovinsko mnogostoletno dejstvo je, da so ruski zemljiški gospodje in vsa druga rusjaška gospoda na splošno uveljavljala kaznovanje podložnikov in brezpravne raje z udarci bukove ali brezove bikovke po glavi reveža.Kaj so hoteli doseči, smo spoznali koncem leta 1917 in to z umazanim financiranjem rdeče boljševiške revolucije od strani švabskih tevtonskih oligarhov, še pred tem pa s strani židovskega Rockefellerja. Pa recite , če Satan res ni satanski, a?

    Z prenosom boljševiške groze in strahu v totalnem zločinu na slovensko zemljo po kajnovskih zločinskih komunistih Josipa Broza Tita in valpeta Kardelja , Kidriča s Kidrič-Armićke ter Mačka, Vidmarja in sodrge morilskih komisarjev tudi iz srpskih dežel (preko 200 njih) pa se je v deželi, dani od Boga Očeta, ki je najprej bil Beseda, uveljavilo kaznovanje
    z inicijacijami v satansko zlo “in vitro”, pri živem telesu, naravnost v sredico slovenskih krščanskih možgan z agitpropovsko lažjo in z pozlačenim korenčkom – z velekorupcijskimi Judežnimi zlatniki fikcijskih obljub satanskega multipodkupljivega tovarišijskega sistema nagrajevanja, ki bogato in dosledno nagrajuje ter hudo kaznuje in izvrže vse, kar si drzne trzniti v dvomu. Torej, slovenski rod sedanjosti obvladuje satanski boljševiško tovarišijski nacionalsocial kapitalizem po vzoru srednjega in daljnovzhodnega NKVD komunizma s svojimi kapitalističnimi Borzami in v senci proletariatskih robotov, ki orwellovsko ždijo v svojih blokovskih naseljih v višinah do sto in več nadstropij – kako to izgleda, potujte v Shenzen, Shanghaj, Bejing in ne v Tibet, pa boste spregledali.Prepozno za nas, tako in tako, da bi bojkotirali “Made in China”, kjer serijsko zapirajo cerkve vseh verstev in preprečujejo mladini udejstvovanje v svobodni izbiri vere.
    DE JA VU hudičevega komunizma – kitajskle delegacije visokega ranga bodo še priletavale v Kučanov gulag Slovenistan
    na izobraževanje in na izmenjavo znanja in specialnosti in Putin bo še vesil svoje medalje okoli zaslužnih slovenistanskih levuharskih betic, vzdrževalcev preživele komunistične neiztrohnjenosti.

    Dejstvo, ki ga na deželi govorimo že leta – zapiše ga nihče, vse do današnjega , do dr.Štancarja :
    “Predvsem tisti, ki se ob nedeljah rinejo v prve vrste, na volitvah pa podpirajo kriminalne združbe in kurje tatove.”

    Kam se rinejo ob Nedeljah, prosim? Dobro veste!
    Med tednom sedijo na enem stolu, v Nedeljo se presedejo na drugega, samo do kosila.

    Točno to. Spahnjeni, sklonjeno narejeni “pobožni ” ponižniki, sicer pa dejansko z nesluteno prihuljeno zahrbtnostjo zvezani koritarski priskledniki tipa SZDL krščanarske korupterske kaste požeruhov komolčarjev, ki se jih “nikjer ne čuti in ne sliši, ker so nevidni” , sicer pa prijazno kupljeni in “naši” . Nič se ne razburjajo, ne komentirajo na glas, če jim kaj zineš slučajno, zasučejo temo takoj na lanski sneg in na na usrane politike, ki , da so vsi isti!
    So pa ti ljudje, vsegliharji in ravnodušneži, trdni člani silne Kučanove netranzicije v Nikamor.Imajo kup milih koristi!

    Bog se nas usmili že vendar!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime