Doseči imunost prebivalstva po naravni poti privlačna, a za človeška življenja draga opcija

Prekuženost prebivalstva v zadostnem odstotku, da lahko rečemo, da smo pred virusom varni, je možno doseči na dva načina. S cepivom ali po naravni poti.

Toda doseganje prekuženosti po naravni poti v primeru novega coronavirusa – tako imenovana čredna prekuženost, ni ne hitra, ne enostavna, še najmanj pa poceni. Zakaj torej gre, kako in kdaj bomo to dosegli?

Naša življenja bodo v povsem stare tirnice lahko zapeljala šele takrat, ko bomo kot družba prekuženi. Sam virus COVID 19 se je namreč po vsem svetu tako hitro razširil ravno zato, ker je nov. Pred izbruhom epidemije, ga še nihče ni prebolel, zato naša telesa s svojim imunskim sistemom nanj niso pripravljena.

Epidemije bo konec, ko bo dovolj velik delež populacije na virus imun, kar pa je načeloma dosegljivo na dva načina. Ali bo večina populacije proti virusu cepljena, ali pa ga bo večina prebolela. Prvi način od nas terja cepivo, ki ga še nimamo, zato se mnogi mnenjski voditelji navdušujejo nad drugo opcijo, »naravno prekuženostjo«. A ta ni tako enostavna kot se morda sliši.

Nad idejo prekuženosti po naravni poti se je sprva navduševalo Združeno Kraljestvo, nekateri v ZDA in Švedska. Toda ravno omenjene države imajo med svojimi državljani zelo visok smrtni davek in mnogi so idejo tudi že opustili.

Why is nobody discussing truly staggering differences in death rates between Eastern and Western Europe? In the @FT graphs none of EE countries is even included. The gap is just striking. (Worldometer, 22 April). pic.twitter.com/pwz7FCv57P

— Branko Milanovic (@BrankoMilan) April 22, 2020

 Kdaj je populacija »prekužena« in posledično varna?

Če en okuženi v povprečju okuži 3 druge ljudi, se virus širi eksponentno in imamo epidemijo. Točnih podatkov za COVID 19 še nimamo, toda ocene se gibljejo okrog tega razmerja. Za dosego splošne prekuženosti bi to pomenilo, da morata biti na virus imuni nekako dve tretjini prebivalstva.

Ko sta dve tretjini prebivalstva imuni, se virus iz enega okuženega v povprečju širi na manj kot enega novega človeka in epidemija začne izzvenevati. Toda to pomeni, da smo kot populacija varni pred novimi izbruhi. Upoštevati pa je treba še aktualno epidemijo.

Če je tako v neki populaciji ob dosegu splošne prekuženosti okuženih 100.000 ljudi, ti sicer resda okužijo v povprečju manj kot enega novega človeka, toda tudi po tem trenutku, bodo ti okuženi denimo okužili še 90.000 drugih ljudi. In ti še nove. Resda jih bo vselej manj, ampak pri ustavljanju epidemije je kot pri ustavljanju vlaka, ki drvi po klancu navzdol. Počasi se že ustavi, a zavorna pot je dolga.

Brez omejevalnih ukrepov tako virus, preden epidemija izzveni, preboli od 80-90% populacije. Pri čemer govorimo o imunosti, ki jo dobi človek potem, ko preboli bolezen, ki jo povzroča virus. Vsa ta populacija je najprej morala zboleti. In če upoštevamo 0,5-1% smrtnost virusa, to pomeni, da v Sloveniji denimo umre od tega okrog 14.000 ljudi. Na svetovni ravni več kot 45 milijonov.

Seveda ob upoštevanju smrtnosti. Smrtnost pa ni konstanta, ampak je odvisna od tega, kako smo virus sposobni obvladati. Dokler težko obolele lahko predihavamo in imamo dovolj postelj v bolnišnicah, imamo eno smrtnost virusa. Ko zmanjka ventilatorjev in postelj, pa se ta nenadno poveča, ker umirajo tudi ljudje, ki bi jih ob zadostni opremi lahko rešili.

Takšne primere smo videli v severni Italiji, kjer so se zdravniki pri priklapljanju pacientov na respiratorje odločali o tem, kateri ima večjo možnost preživetja, oziroma kvalitetnega življenja po ozdravitvi od hude prizadetosti zaradi COVID-19.

Trenutna prekuženost v Sloveniji je z 2-4% še daleč od potrebnih 67%

Varnega doseganja naravne imunosti tako ni. Ukrepi omejevanja so bili izjemno pomembni, in bodo še nekaj časa. Če pogledamo statistične podatke vidimo, da imajo države, ki so bile bolj »sproščene« v epidemiji slabšo statistiko. Na Švedskem je na milijon prebivalcev umrlo 265,27 ljudi, medtem ko so bile njene sosede bistveno bolj striktne v ukrepih. Na Danskem je tako umrlo na milijon prebivalcev 83,56 ljudi, na Finskem 41,51, na Norveškem pa 38,37 ljudi. Za primerjavo, v Sloveniji je na milijon prebivalcev umrlo 46,18 ljudi. Med najbolj prizadete države spadata tudi ZDA in Združeno kraljestvo.

Švedski epidemiologi ocenjujejo, da je Stockholm trenutno na 25 % prekuženosti. Četrtinska prekuženost je še daleč od potrebnih 67% ali realnih 80%. Pri čemer gre za mesto, kjer je delež višji kot na podeželju. In gre le za ocene, saj je podrobno raziskavo prekuženosti do sedaj opravila le Slovenija. Njene rezultate bodo javnosti predstavili jutri, toda po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja je v Sloveniji prekuženost med 2 in 4%.

Za družbo pa ni uničujoč le virus, temveč tudi posledice zaprtja ekonomije. Pred vlado je tako velik izziv, kako smiselno sproščati ukrepe, da ne bo »zdravilo hujše od bolezni«, hkrati pa raziskovalcem kupiti dovolj časa, da razvijejo cepivo, s katerim potem lahko na enostaven način dosežemo splošno imunost, ne da bi vsi morali bolezen preboleti, mnogi pri tem umreti, mnogi pa trpeti hude trajne posledice.

Do takrat pa nas čakajo še tedni in meseci skrbnega upoštevanja ukrepov. Bolj kot bomo pri tem uspešni, manj ljudi bo pri tem trpelo.