Dogovor EU-Turčija je tempirana bomba, ki jo lahko vsak čas raznese

Evropski voditelji sporazum s Turčijo predstavljajo kot izjemen diplomatski dosežek. ki bo omejil pritok beguncev v Evropo in jim zagotovil humano ravnanje pod oblastjo Ankare.

A dogovor v resnici vse bolj deluje kot tempirana bomba, piše Politico.eu.

Ahilova tetiva sporazuma je pomanjkanje politične volje na obeh straneh za uresničevanje ključnih točk dogovora in če glede tega kmalu ne bo spremembe, se bodo posledice čutile vse od Ankare do Berlina, opozarjajo kritiki.

"Propad sporazuma bo imel hude posledice za Grčijo in bo predstavljal velik problem za zahodni Balkan," meni Gerald Knaus, direktor Evropske iniciative za stabilnost in načrtovalec begunske strategije. "A obenem bo predstavljal problem tudi za Merklovo, njene nizozemske kolege in ostale politike, ki jih naslednje leto čakajo volitve."

Knaus svari, da bi Grčija lahko hitro postala "Evropska Naura," s čemer namiguje na otok v Tihem oceanu, kamor "svoje" migrante preusmerja Avstralija.

Evropski uradniki zanikajo problem

Avtorja članka na Politico.eu opozarjata, da bruseljski uradniki za zdaj zanikajo, da problem sploh obstaja.

Izpostavljajo, da je turško priobalno patruljiranje število presežnikov, ki dosežejo obale grških otokov, dramatično zmanjšalo iz 2.000 dnevno na "zgolj" 130 ljudi na dan. Evropska komisija pa je minuli teden naznanila, da bo za begunce v Turčiji iz proračuna EU namenila nove milijarde.

A skeptiki opozarjajo na resne razpoke v dogovoru, ki bi lahko pripeljale do njegovega kolapsa. Ta je odpovedal v ključni točki - v vračanju migrantov, ki dosežejo Grčijo, nazaj v Turčijo. Namesto tega je je prišlo do kopičenja prebežnikov na grških otokih v prenapolnjenih kampih z izjemno slabimi življenjskimi pogoji.

Strokovnjaki opozarjajo, da Grčija enostavno nima kapacitet, da bi predelala tolikšno število primerov, EU pa ji je pomagala zgolj s 40 strokovnjaki za azilne postopke. Grčiji je tako v šestih mesecih dogovora uspelo vrniti le 600 migrantov od 14.000, ki so v tem času dosegli njihovo obalo, pa še to zgolj tiste, ki so se bili pripravljeni vrniti prostovoljno.

Ovira pri vračanju so tudi grški uradniki, ki obravnavajo prošnje za azil, saj mnogi izmed njih z lastno interpretacijo predpisov s področja človekovih pravic migrantov nočejo pošiljati nazaj v Turčijo. Namesto tega dajejo prednost prestavljanju migratnov z otokov na celino, a prav tega nočejo Nemčija in druge države, saj to pomeni lažje nadaljevanje prebžnikov po balkanski poti proti želeni končni destinaciji.

Vse to vsekakor ne deluje kot odvračalni faktor, kakor je bilo vračanje migrantov mišljeno,  kar dokazuje tudi porast dnevnih prihodov preko Egejskega morja. Čeprav je število prišlekov glede na začetek leta močno upadlo, pa se je od maja njihovo dnevno povprečje potrojilo.

Dogovor s Turčijo sprejet na hitro, brez dolgoročnih načrtov

Ob več kot milijonu prebežnikov, ki so leta 2015 prišli v EU, je bil nekakšen sporazum s Turčijo več kot nujen. Evropski uradniki so ga izpogajali pod pritiskom, da pokažejo opazen premik pri zajezitvi begunskega toka, pri čemer njegova dolgoročna vzdržnost ni bila prioriteta. V trenutku, ko je bil marca sprejet, je pozornost na uresničevanju dogovorjenega močno padla, pravi direktorica Instituta za evropske migracijske politike Elizabeth Collett.

Strokovnjaki pravijo, da ga v celoti niti ni mogoče izvesti, dokler Turčija ne spremeni svojega odnosa do spoštovanja človekovih pravic. Vse do takrat ni pričakovati konsenza glede liberalizacije viz za turške državljane v EU.

"Kdorkoli razume, kako te stvari delujejo, ve, da bi bilo za njegovo izvajanje v praksi potrebno zelo veliko časa," je še Colletova povedala za Politico.eu.