Danes ponekod blagoslavljajo vino – šentjanževec

Na današnji dan goduje sv. Janez Evangelist, edini učenec, ki je vztrajal ob Jezusu vse do njegove smrti na križu. Je avtor četrtega evangelija, njegov simbol pa je orel. Ker je sv. Janez Evangelist tudi zavetnik vinogradnikov, velja na Slovenskem navada, da na ta dan poteka blagoslov šentjanževega vina.
Izmed vseh evangelistov nam je Janezovo življenje najdostopnejše. Bil je sin ribiča Zebedeja, v apostolsko službo pa je bil poklican, ko je z njim in bratom Jakobom popravljal ribiške mreže, kar je opisal evangelist Matej (Mt 4, 21-22): »In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in ona dva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim.«
Janez je bil izmed vseh učencev najbližje Kristusu. Je tisti, ki ga je na zadnji večerji vprašal, kdo ga bo izdal. Poleg tega je edini učenec, ki je skupaj z Marijo stal ob križanem Kristusu, medtem ko so se ostali razbežali: »Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: 'Žena, glej, tvoj sin!' Potem je rekel učencu: 'Glej, tvoja mati!' In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.« (Jn 19, 26-27)
V Sloveniji mu je posvečenih 16 cerkva, od tega sedem župnijskih in devet podružničnih.
Blagoslov šentjanževca
Ker je sv. Janez Evangelist med drugim zavetnik vinogradnikov, se na ta dan običajno blagoslovi šentjanževo vino oziroma šentjanževec. Dr. Janez Bogataj je za Domovino o tem zapisal: »Na praznik sv. Janeza Evangelista (27. 12.) imamo tudi Slovenci pomemben dan. Takrat namreč blagoslavljamo najboljše vino – šentjanževec, ki so ga že nekdaj gospodarji hranili za posebne priložnosti. Bodisi je šlo za sklepanje kupčij, poročni obred ali za zadnji kozarec ob slovesu. Za to so gospodarji vedno prihranili najboljše – šentjanževo vino. Seveda imamo Slovenci v zvezi z vinom zunaj decembrskega božičnega časa še dva svetnika. To sta sv. Martin (11. 11.) in sv. Urban (25. 5.). Prvi goduje v času spreminjanja mladega mošta v vino, drugi pa v obdobju, ko je vinska trta v cvetju. Vsi trije tako lepo zaokrožajo praznični svet naših ljudi, ki je povezan s priljubljenih darom vinske trte – vinom. Tudi tako na svojevrsten način predstavljamo celovitost naše vinogradniške, vinske in pivske kulture.«
Običaj je razširjen predvsem v severovzhodni Sloveniji, piše Pomurski muzej Murska Sobota: »Na ta dan je v slovenskogoriškem delu Pomurja gospodar nesel v cerkev vino, ki je po blagoslovu postalo šentjanževec. Del tega vina je zlil v sod, da se je blagoslov prenesel na vse vino. Po stari šegi, ki je popolnoma odšla v pozabo, pa so to vino pili tudi svatje na poroki in tako bili deležni blagoslova ali pa umirajoči na svoji zadnji poti.«
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Prešernov dan – praznik slovenske kulture

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
Prihajajoči dogodki
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
Prešernov smenj 2025
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

1 komentar
Anton Vidmar
A miss Piggy ni nič protestirala,Tamara najbrž slabo prenaša blagoslovljeno vino.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.