Velika sobota – v veselem pričakovanju bomo blagoslavljali ogenj in jedi

Velika sobota – dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor so ga prenesli na veliki petek. Jutro zaznamuje blagoslov vode in ognja, ki ga nato ponesemo na domove. Čez dan potekajo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi, zvečer pa obredi velikonočne vigilije oziroma bdenja, ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja.

Ogenj, ki ga bodo zgodaj zjutraj blagoslavljajo duhovniki, v stari zavezi simbolizira razodevanje Boga ter zmage luči nad temo, življenja nad smrtjo. Hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus. Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo.

Velike sobote si ni mogoče predstavljati brez blagoslova velikonočnih jedi – košare dobrot, ki jih čez dan nesemo k žegnu. V njej so po navadi pirhi, ki kot najbolj prepoznaven simbol velike noči predstavljajo kaplje Jezusove krvi, šunka, ki simbolizira Jezusovo telo in hren, ki spominja na žeblje, s katerimi je bil pribit na križ. Seveda ne manjka potica, ki s svojo okroglo obliko spominja na trnovo krono.

Svete maše po cerkvah bodo na današnji večer posebej slovesne. Posebno simboliko nosi hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, predstavljajo pa odrešenjsko zgodovino. Na ta dan škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.