Covid med Evropejci načel občutek svobode, najbolje se počutijo na Madžarskem

Evropski svet za zunanje zadeve je izvedel obširno raziskavo o doživljanju pandemije covida-19 med državljani 12 evropskih držav (med njimi ni Slovenije).

Raziskovalci so najprej ugotovili, da je trenutna kriza državljane EU tako razdelila (zapiranje mej) kot v nekaterih pogledih tudi združila (sprejem skupne politike glede cepiv in načrta za okrevanje). Jasno pa postaja, da so se, tako kot v preteklih krizah, pojavile precejšnje razlike med prebivalci južne/severne in zahodne/vzhodne Evrope.

Kar 54 % anketirancev je izrazilo mnenje, da jih covid-19 ni osebno prizadel; odstotek je zelo visok na Švedskem, Danskem, Nizozemskem, v Franciji, Avstriji in Nemčiji, medtem ko o večji prizadetosti tako zaradi bolezni kot tudi ekonomskega stanja poročajo iz Bolgarije, Madžarske, Poljske, Španije in Portugalske.

Prepad med generacijami

Še ena, najočitnejša razdelitev med vsemi se je pokazala med pripadniki starejše in mlajše generacije. Kljub temu, da je virus starejšim nevarnejši, jih dve tretjini ni čutilo nobenega njegovega vpliva, medtem ko je bilo takih pri mlajših od 30 let le 43 %. Omejitve zaradi pandemije so namreč veliko bolj ogrozile način življenja mladih, zato se je pri njih močno povečal občutek žrtvovanja za starejše.

To se je jasno pokazalo tudi v zaupanju v vladne ukrepe: le 57 % mladih verjame, da je bil namen vlade pri ukrepih preprečevanje širjenja virusa. 23 % jih meni, da skuša njihova vlada ustvariti videz nadzora, 20 % pa, da uporablja pandemijo kot izgovor za povečanje nadzora nad javnostjo. Pri starejših od 60 let je bilo medtem takšnih, ki zaupajo dobrim namenom vlade, kar 71 %.

Podobno vprašanje so analizirali tudi pri vseh starostnih skupinah po državah. Izkazalo se je, da ljudje svojim vladam najbolj zaupajo na Danskem, Švedskem, Nizozemskem in Portugalskem, najmanj pa v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Bolgariji in na Poljskem; tudi v Sloveniji je glede na domače raziskave stopnja zaupanja v delo vlade zelo nizka.

Bistveno bolj ukrepom zaupajo tisti, ki so bili prizadeti zaradi bolezni (njih ali znancev, družinskih članov ...), manj pa tisti, ki so bili prizadeti predvsem na finančnem področju.

Med strogimi ukrepi in občutkom svobode

Izsledki raziskave so pokazali tudi, da je največ ljudi z ravnjo uveljavljenih ukrepov zadovoljnih na Madžarskem, Danskem in v Bolgariji. Velik delež državljanov meni, da so bili ukrepi preveč strogi na Poljskem, v Avstriji in na Danskem, da so bili premalo, pa na Švedskem (kar 52 %), v Franciji, Španiji in Nemčiji.

Po anketi Valicona, ki je enako vprašanje zastavila Slovencem, se pri nas uvrščamo med tiste, ki še v večji meri kot katerakoli od že omenjenih držav menimo, da so ukrepi prestrogi - takšno je prepričanje 47 % anketirancev.

Zanimive razlike so se pokazale na področju občutka svobode, posebej ker so se mnoge populistične stranke pomaknile na bolj libertarno pozicijo, ostale pa zavzele podporo večjemu vmešavanju države. Le še 22 % Evropejcev se danes počuti svobodne v primerjavi s 64 % pred epidemijo. Zanimivo je največ državljanov z občutkom svobode v vsakdanjem življenju na Madžarskem, v Španiji in Bolgariji, daleč najmanj pa v Italiji, Avstriji in Nemčiji (le 11 %).



Evropejci niso enotnega mnenja glede vprašanja, kdo je glavni krivec za krizo s covid-19, prevladuje pa z 48 % prepričanje, da so to posamezniki, ki niso upoštevali pravil in priporočil. 5 % manj jih meni, da je krivda na politiki in institucijah; zopet so med slednjimi večinoma mlajši, med prvimi pa večinoma starejši ljudje.

Trije arhetipi

Avtorji raziskave so ugotovitve strnili v tri arhetipe držav, ki bi lahko vsaka služila kot primer dinamike v posameznih članicah EU in postpandemski politiki. Prva je Poljska, kjer se kriza odraža v "polarizirani demokraciji". Povečale so se razlike med že prej obstoječimi ideološkimi skupinami, večina prebivalstva je do vlade zelo nezaupljiva, sumničava do ozadja ukrepov in od politike čuti močno grožnjo lastni svobodi.

Drugi arhetip predstavlja Nemčija: čeprav raziskave ne kažejo močnega javnega upora proti ukrepom, se izjemno velik delež prebivalstva čuti nesvobodne - tako je celo med podporniki vladajočih strank, še precej bolj pa denimo med volivci radikalno desne Alternative za Nemčijo (AfD).

Drugače je v Franciji; liberalni podporniki Macronove sredinske stranke so v veliki meri podprli intervencijsko politiko, kar 89 % jih meni, da so bili ukrepi ravno prav ali pa premalo strogi, medtem ko denimo siceršnji volivci Marine le Pen vidijo svojo stranko kot tisto, ki se mora postaviti za svobodo in želijo milejše ukrepe.