BSF 2021: Evropa se mora oborožiti in širiti

"We’ve seen that Pax Americana is definitely ending" (videli smo, da se Pax Americana končuje). Tako je moderator uvodnega pogovora evropskih voditeljev Marko Balažic, ne da bi se zavedal, lepo opisal atmosfero, v kateri so potekale razprave na letošnjem 16. Blejskem Strateškem Forumu (BSF).

V zadnjih dveh dneh so na Bledu predstavniki različnih evropskih vlad in evropskih inštitucij razpravljali o trenutnem stanju Evrope, o njeni prihodnosti in o širjenju EU na Zahodni Balkan. Kljub temu je v skoraj vsakem panelu odmevala afganistanska kriza, skoraj vsi evropski voditelji so skupaj ugotovili šokantno dejstvo: Evropa je sama. Tej ugotovitvi navkljub pa je bil BSF vseeno deležen domačih kritik, da krepi delitev Evrope na zahodno in vzhodno.

Evropa potrebuje vojsko

Rešitev za sedanjo evropsko osamljenost so oba dneva v številnih razpravah različni domači in tuji udeleženci imenovali vsak na svoj način: »soft & hard power«, »projekcija vrednot EU« in »skupna obrambna politika«. Tako so ves čas hodili kot mačke okrog vrele kaše, ne da bi iskreno povedali, kaj Evropa sedaj potrebuje: skupno vojsko, ki bi dodala pravo težo njeni mehki moči (t.i. "soft power").

Morda povprečnemu državljanu Slovenije kakor tudi katere druge države članice ni povsem jasno, zakaj Evropska unija rabi svojo skupno obrambno silo. A na to vprašanje je slovenski minister za zunanje zadeve, Anže Logar lepo odgovoril v svojem uvodnem nagovoru. Evropska unija potrebuje strateško avtonomijo za zagotavljanje in širjenje vrednot EU v okolici in v svetu, saj, dokler imamo avtokratske režime na našem pragu, Evropa ne bo varna.



Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je to vprašanje odlično prikazal s primerom baltskih držav, kjer je bil pred kratkim na obisku. Vse tri baltske države; Estonija, Latvija in Litva so v zadnjem času pod hudim pritiskom Rusije in Belorusije, kar je imenoval tudi "hibridni konflikt", saj beloruske oblasti pošiljajo migrante na schengensko mejo, medtem ko ruske oblasti digitalno ogrožajo varnost baltskih držav s pomočjo interneta. Prav bi torej bilo, da EU vzpostavi svojo obrambno silo, saj je že v trenutni situaciji ogrožena od zunaj oz. z grožnjami, ki prihajajo izven njenih meja.

Vprašanje je, kako bi bila ta sila organizirana in kakšna bi bila njena vloga oz. njene pristojnosti. Premier Janez Janša je v svojem uvodnem nagovoru in nato še v razpravi poudaril pomen zveze NATO in se pridružil večini nastopajočih, ki so menili, da mora evropska vojaška struktura delovati znotraj glavnega zahodnega zavezništva ali vsaj sodelovati z njim. Cilji bi morali biti podobni izvornim namenom zveze NATO, predvsem zato, ker se je pokazalo, da zveza NATO ni več sposobna varovati evropskih interesov in varnosti. To je pred kratkim potrdil tudi ameriški predsednik Joseph Biden, ki je napovedal, da ZDA ne bo več igrala vloge "svetovnega policaja".

Grenak okus, ki ga je ta izjava pustila v ustih Evropejcev, so omenili številni udeleženci panela nekdanjih evropskih voditeljev. Še posebej velja omeniti dolgoletnega nemškega evropskega poslanca iz vrst CDU in nekdanjega predsednika odbora za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu Elmarja Broka, ki je odkrito povedal, da je Biden razočaral Evropo s tem, ko je ohranil izolacionistično zunanjo politiko prejšnjega predsednika Donalda Trumpa, ki jo vidi kot osredotočeno na doseganje točk v domačem političnem prostoru. V razpravi so udeleženci omenili tudi pozitivno vlogo ZDA pri mirovnem procesu na Balkanu, ki si jo lahko EU postavi za zgled, kako bi lahko delovala evropska skupna varnostna in obrambna politika.

Predsednik EP Sassoli je med drugim opozoril na nevarnost, da bodo Evropo na Zahodnem Balkanu prehiteli tuji avtokratski režimi, še posebej Kitajska.

Evropska unija se mora širiti fizično

Kot običajno je bila tudi letos ena pomembnejših tem foruma problematika širitve EU na Zahodni Balkan. Letos je bila ta tema deležna še večje pozornosti v luči slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki si je med svoje glavne prioritete postavilo prav širjenje EU. Večina predstavnikov evropskih institucij in vlad članic EU je izpostavila potrebo po večjem angažiranju obeh strani, tako držav članic kot tudi držav Zahodnega Balkana. Med njimi je bil tudi naš predsednik Borut Pahor, ki je v svojem nagovoru prosil voditelje teh držav, da si skupaj prizadevajo za to, da bi regijo Zahodnega Balkana prikazali svetu kot bolj atraktivno.

Predsednik EP Sassoli je med drugim opozoril na nevarnost, da bodo Evropo na Zahodnem Balkanu prehiteli tuji avtokratski režimi, še posebej Kitajska. Toda, medtem ko je bila večina prisotnih navdušena nad možnostjo širitve, je predsednik Srbije Aleksander Vučić izrazil razočaranje zaradi EU in pomanjkanja njene dejanske prisotnosti v državah Zahodnega Balkana. Z njim se ni strinjal predsednik Evropskega Sveta Charles Michel, ki ga je spomnil na ogromno vsoto, ki jo EU letno investira v Srbijo. Razočaranost Srbije lahko razumemo na različne načine, a verjetno se razlog skriva tudi v tem, da bo Srbija le stežka kmalu postala članica EU, še posebej sedaj, ko je dobila upanje, da ji bosta pri tem pomagala Madžarska in njen premier Viktor Orban. Po drugi strani Vučić zagotovo ve, da mora igrati z močnimi kartami, če želi v očeh EU prikazati Srbijo kot še bolj pomembno državo, kot je v resnici.

Spektakel za domačo politiko?

Marsikatero lepo in pogumno besedo smo lahko slišali na tokratnem BSF, vendar vseeno ostaja odprto vprašanje, koliko se bodo stvari v resnici spremenile. Vučić je med drugim omenil, da z odhodom nemške kanclerke Angele Merkel EU izgublja skupen močan glas in stabilnost. Brez dvoma bo dokončni odhod nemške kanclerke za EU šokanten, a v njenem odhodu se skriva tudi priložnost. Angela Merkel in Nemčija sta v zadnjem desetletju omejevali uveljavitev številnih novih idej, zato se pod prihodnjim, čeprav šibkejšim nemškim vodstvom Evropi verjetno odpirajo vrata za spremembe. Kot kaže, bi lahko bila politična klima ravno prava, zato se zdi, da ima Evropa sedaj v resnici možnost za nov korak naprej. Naša skupna usoda je tako v rokah sedanjih evropskih voditeljev, med katerimi pa kmalu ne bo več Angele Merkel.

Blejski strateški forum je letos znova pokazal svoj sloves kraja za predstavitev in razpravo o svežih idejah o delovanju Evropske unije in o prihodnosti Evrope. Z letošnjo visoko in široko udeležbo je dokazal, da ostaja paradni konj slovenske diplomacije in, kar je treba priznati, tudi sedanje slovenske vlade.