Brezplačna kontracepcija: zakaj davkoplačevalci plačujemo za brezskrbno spolno življenje drugih?


Debate okrog (do)plačevanja hormonske kontracepcije so sprožile burne odzive. Medtem ko si ZZZS prizadeva za znižanje cen hormonske kontracepcije, ki so jo proizvajalci mastno zasolili, Ženski lobi proti plačljivi kontracepciji zbira podpise.

Vrstijo se grožnje, da bo plačljiva kontracepcija škodila javnemu zdravju, povečala število splavov in t.i. neželenih nosečnosti, ter da gre za skoraj protiustaven poseg v pravice žensk …

Po predlogu, ki ga upravni odbor ZZZS-ja na današnji seji na koncu ni sprejel, bi večina kontracepcije za uporabnice še vedno bila brezplačna, doplačilo za dražjo izbiro pa naj bi pripomoglo k nižanju cen, s čimer bi prihranili vsi davkoplačevalci, ki za brezplačno uporabo hormonske kontracepcije sedaj namenjamo okrog 5,3 milijona evrov letno.

V ZZZS so načrtovali uvedbo terapevtske skupine zdravil, kar pomeni, da bi še vedno bila na voljo množica hormonskih kontraceptivov, ki jih bo moč dobiti preko recepta brezplačno, za manj kot 30 % nekaterih dražjih in tistih, ki uporabnicam ponujajo "dodano vrednost", pa bo potrebno doplačati (od nekaj centov do max. 3 evre).

Glede na izkušnje pri drugih zdravilih ZZZS računajo, da bi proizvajalci zaradi tega cene spustili, saj se bodo uporabnice raje odločale za tiste hormonske tabletke, ki jih ne bo treba doplačevati. S tem pa bi zdravstvena blagajna (in prek nje davkoplačevalci) prihranili skoraj dva milijona evrov letno, kolikor iz prispevkov sedaj plačamo za žensko hormonsko kontracepcijo.

Paradoks (ne)plačevanja hormonske kontracepcije je dejstvo, da (do)plačujemo tudi množico zdravil, ki so resnično zdravila, kar kontracepcijske tabletke v prvi vrsti niso - razen za zdravljenje dejanskih hormonskih (zdravstvenih) težav žensk.

Marsikje v Evropi in svetu niso uvrščene med zdravila in se torej ne krijejo iz javnega denarja, pa ženskam zato ni neposredno kršena nobena reproduktivna pravica.

Kako je drugod?


Nemčija – hormonska kontracepcija je subvencionirana do 20. leta, potem plačljiva (5-17 evrov mesečno).

Francija – zavarovanje krije 65 % cene nekaterih vrst tabletk, ne krije pa tabletk tretje generacije (najpogosteje uporabljane)

Italija – nekatere vrste so sofinancirane, večina ne (npr. Yasmine stanejo 15 evrov)

Za tabletke uporabniki sami vsaj deloma ali v celoti plačujejo tudi v naslednjih državah: Kanada, Švedska, Finska, Norveška, Madžarska, Luksemburg, Poljska, Romunija …

Diskriminacija moških, slabovidnih, naglušnih ...?


Pri vprašanju brezplačne hormonske kontracepcije je zanimivo, da se nihče ne obregne ob diskriminatorno kratenje moških pravic, čeprav kondomov zdravstveno zavarovanje ne krije.

Ko je »brezplačno« kontracepcijo predlagal ameriški predsednik Barack Obama, mnogi Američani niso razumeli, zakaj bi morali plačevati za (brezskrbne) spolne odnose nekoga drugega in celo za nekaj, kar vidijo kot etično sporno - abortivni učinek tabletk, vplivi na zdravje. A Slovenci se o tem ne sprašujemo.

Medtem moramo (do)plačevati tudi na primer precejšnje vsote za očala (tudi za otroke), slušne aparate in še kaj, kar ljudje nujno potrebujejo za človeka vredno življenje, s čemer se ne ukvarja noben lobi ali združenje za človekove pravice. Od 2.709 zdravil na recept 478 zdravil prejmemo z doplačilom, pravijo na ZZZS.

V Sloveniji že tri leta uporabljamo sistem terapevtskih skupin. Uveljavljenih je osem terapevtskih skupin, med drugim tudi za zdravila za zdravljenje razširjenih srčno-žilnih bolezni.

Nosečnost kot bolezen


Uporaba hormonskih tabletk je sicer sama po sebi kontroverzna. Zdrava ženska z jemanjem hormonske kontracepcije namreč svoje telo vnaša hormone, ki spreminjajo naravni ciklus. S tem ga dela "bolnega", nenaravnega, kar je tako, kot bi telo zavajali in ga hoteli prelisičiti.

Proizvodnja kontracepcije je velik posel, zato se njena uporaba močno spodbuja, farmacevtska podjetja pa po oceni ZZZS postavljajo previsoke cene.

Pri tem se zelo malo govori tudi o stroških, ki jih namenimo za zdravljenje škodljivih zdravstvenih posledic uporabe hormonske kontracepcije (npr. zdravljenje raka).

Namesto vzgoje za odgovorno spolnost in učenja o ženskem telesu in ciklu, se spodbuja jemanje tablet, s čimer farmacevtska industrija ustvarja enormne profite.





Uporaba hormonske kontracepcije v Sloveniji je dosegla vrh leta 2008, od takrat se znižuje, po nekaterih ocenah jo uporablja več kot 80.000 žensk.

Glede na število žensk v rodni dobi uporablja hormonsko kontracepcijo 17 % žensk v starosti od 15 do 49 let.

Večina (96 %) uporabnic hormonske kontracepcije uporablja kombinirano hormonsko kontracepcijo (KHK), ki hkrati vsebuje estrogene in progestogene.

Večina uporabnic hormonske kontracepcije pa jemlje kombinirano oralno kontracepcijo (KOK) – kontracepcijske tablete 95 %, le majhen delež (0,6 %) jih uporablja transdermalni obliž in 0,4 % vaginalni obroček. V letu 2015 je prejelo vsaj en recept za zdravila s hormonskimi kontraceptivi 88.215 uporabnic.
KOMENTAR: Tadeja Zabret
Kakšna je razlika med pravico do kontracepcije in pravico do sendviča?
Lobiji, ki si prizadevajo, da bi bila hormonska kontracepcija v celoti še naprej brezplačna, spodbujajo farmacevtsko industrijo, da še naprej ohranja (pre)visoke cene le-te. Pri uvedbi doplačil svarijo, da gre za kratenje pravic žensk do svobodnega odločanja, kar je približno tako kot bi dejali, da nam nekdo krati pravico do hrane, ker nam noče kupiti sendviča. Ob tem smo vsi davkoplačevalci na podlagi pravice, ki si jo velik del sveta razlaga drugače, prisiljeni, da plačujemo za (brezskrbne) spolne odnose svojih sodržavljanov, ki jih večinoma niti ne poznamo, niti nas sicer njihovo spolno življenje ne zanima. Poleg tega si s tovrstnim financiranjem delamo dodatne stroške, saj zaradi škodljivih posledic hormonske kontracepcije kasneje plačujemo še zdravljenje obolenj, ki nastanejo zaradi njene uporabe. Istočasno pa nič ne vložimo v izobraževanje mladih, da bi plodnost svojih zdravih teles uravnali zdravo, s poznavanjem ženskega telesa, brez vnašanja tablet.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

kislo zelje
Koristi fermentirane hrane
16. 3. 2025 ob 18:20
romana tomc, jurčičeva pot, pohod
Po Jurčičevi poti
16. 3. 2025 ob 12:05