"Branil se bom!" – spominska slovesnost v Šentjoštu (FOTO)

POSLUŠAJ ČLANEK
V mesecih maju in juniju se v Sloveniji v letih po osamosvojitvi vrstijo slovesnosti v spomin na tisoče Slovencev, pobitih v povojnem revolucionarnem nasilju. Zadnja v vrsti je običajno spominska slovesnost v Šentjoštu nad Horjulom. Letošnja, ki je potekala prejšnjo nedeljo, 2. julija, je bila že 22. po vrsti.

Šentjoška slovesnost je nekaj posebnega, saj ni samo spomin na povojne poboje, ampak v prvi vrsti na dogodke med vojno leta 1942, dogodke, ki so ključ za razumevanje slovenske narodne tragedije med 2. svetovno vojno in po njej.

Naslov letošnje slovesnosti – »Branil se bom!« – je podajal bistveno sporočilo o vzrokih in posledicah dogodkov izleta 1942, ki so dokončno zavrteli spiralo zla slovenskega bratomornega spopada.

Kaj se je dogajalo v Šentjoštu poleti 1942?

Letos mineva od tragičnih poletnih dogodkov v Šentjoštu 75 let. Kot odgovor na naraščajoče partizansko oziroma revolucionarno nasilje se je v juliju 1942 v Šentjoštu organizirala prva vaška straža v Sloveniji.

V noči s 24. na 25. julij 1942 je uspešno, brez ene same žrtve, odbila partizanski napad na vas. Uspešna obramba je presenetila partizane, ki so se v dneh, ki so sledili, znesli nad okoliškimi nezavarovanimi vasmi – v okolici Šentjošta so pobili 23 ljudi in požgali 70 poslopij.


Krvavi davek vojne in revolucije z župnijah Šentjošt, Rovte in Horjul
Krvavi davek vojne in revolucije v župnijah Šentjošt, Rovte in Horjul

50 otrok v enem samem tednu ostalo brez staršev


Krvavo nasilje, ki se je razbesnelo v okolici po uspešni obrambi Šentjošta, je še posebej prizadelo otroke. Letošnja spominska slovenost je bila zato še posebej posvečena spominu na vse, ki so v takratnih dogodkih postali sirote.

sentjost_2017_sirote
Fotografija, na kateri je del otrok, ki so poleti 1942 postali sirote


V poletnih dneh leta 1942, je tako samo v enem tednu, od 31. julija, do 4. avgusta, kar 50 otrok iz župnije Šentjošt ostalo brez enega ali obeh staršev. Bili so stari od 6 tednov do zgodnjih najstniških let, eden od otrok pa se je rodil šele po očetovi smrti.

Najbolj ganljiv del letošnje slovesnosti je bil, ko so prebrali imena prav vseh otrok - vojnih sirot, medtem pa so se v tihem mimohodu mimo udeležencev prireditve sprehodili današnji otroci, oblečeni v bela oblačila.

sentjost_2017_mimohod
Mimohod otrok v spomin na vojne sirote iz župnije Šentjošt

»Mučenci – največje jamstvo za uspeh v naših prizadevanjih danes«


»Doba 75-ih let je dovolj dolga, da bi dogodke, kot se jih danes spominjamo, v normalnih razmerah morali že prerasti in se jih spominjati zgodovinsko,« je zapisal letošnji slavnostni govornik, argentinski Slovenec dr. Andrej Fink.

Toda kot tedaj niso bile normalne razmere, niso tudi danes, meni dr. Fink: »Ti dogodki nas še vedno prizadevajo. Dolga in težka roka uradno neprečiščene polpretekle zgodovine še vedno sega za nami in nam ne dopušča, da bi resnično osvobojeni in resnično obremenjeni stopili na pot prihodnosti. Še vedno nam botrujejo neresnica in uradno prikrojena besedila v knjigah in medijih.«

Na vse pokojne, ki jim je bila namenjena spominska slovesnost, dr. Andrej Fink gleda kot na mučence, ki ležijo razkropljeni po slovenski zemlji in kličejo Božji blagoslov nanjo.

»V njih imamo največje jamstvo za uspeh v naših prizadevanjih danes. Oni nam stoje ob strani v vseh težavah, s katerimi se srečujemo in se bomo še srečevali. Z njihovo pomočjo se bomo še intenzivneje in vztrajneje zavzemali za večne vrednote, ki so stoletja bile življenjski sok naši domovini,« je svoje razmišljanje sklenil dr. Andrej Fink.

sentjost_2017_marcos_fink
Dr. Andrej Fink se zaradi selitve v Slovenijo slovesnosti ni mogel udeležiti, zato je njegov nagovor prebral njegov brat, znani bas baritonist Marcos Fink

Spomini na očeta – čudežno rešen, da lahko mrtve kliče v spomin in rešuje njihovo čast


Dr. Andrej Fink je z zbranimi podelil tudi nekaj osebnih spominov na očeta dr. Božidarja Finka, ki je bil ob koncu slovesnosti posthumno odlikovan z Erlichovim priznanjem.

Njegov oče je bil tako kot ostali domobranci v maju 1945 razporejen za vrnitev v Slovenijo in s tem v smrt. Vendar je v času vračanja domobrancev hudo zbolel, zato je eden njegovih prijateljev izrabil to priložnost, mu priskrbel civilno obleko in ga na ta način rešil.

Pred fotografijo beguncev in župnije Šentjošt v Argentini
Pred fotografijo beguncev iz župnije Šentjošt v Argentini


»Očeta je še dolga leta v Italiji in Argentini mučil občutek krivde, ker je ostal živ in se je težko srečeval s svojci pomorjenih,« se spominja sin Andrej.

Vendar je pozneje bil hvaležen za rešitev, saj je v njej prepoznal priložnost, da je lahko mrtve klical v javni spomin in po svojih močeh pomagal pri reševanju njihove časti – do zadnjega diha je bila to njegova življenjska misija.

»Morda so izpod njegovega peresa izšli najbolj tehtni argumenti v utemljevanju teh, ki se jih danes spominjamo,« ocenjuje dr. Andrej Fink.

sentjost_2017_erlichova_priznanja
Letošnji Erlichovi nagrajenci oziroma sorodniki, ki so prevzeli nagrade v njihovem imenu, skupaj z direktorjem Družine Tonetom Rodetom, ki je nagrade podelil


Erlichova priznanja so letos dobili:

  • Jože in Jožejka Žakelj: zakonca, Slovenca iz Argentine, starša desetim otrokom in stara starša 25-im vnukom, ki ohranjata slovensko kulturo in narodno zavest v provinci Tucuman, kjer živi le še nekaj slovenskih družin.

  • Msgr. Janez Rihar: duhovnik, katerega velika ljubezen so Slovenci po svetu in ki je v 90. letih prejšnjega stoletja oživil Rafaelovo družbo, katere poslanstvo je skrb za Slovence po svetu in ki po vojni ni smela delovati.

  • Dr. Edi Gobec: ustanovitelj in voditelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča v Združenih državah Amerike, med drugim tudi neutrudni zbiralec podatkov o Slovencih, ki so v ZDA dosegli zavidljive uspehe na znanstvenem in intelektualnem področju.

  • Dr. Božidar Fink: eden najpomembnejših narodnih in kulturnih delavcev slovenske skupnosti v Argentini, med drugim je bil tudi predsednik krovne organizacije Zedinjena Sloveniji. Po osamosvojitvi je za državo Republiko Slovenijo v Argentini opravljal tudi diplomatske in konzularne posle. (Priznanje je prejel postuhmno, prevzela sta ga hčerka Bernarda Fink Inzko in sin Marcos Fink.)


[gallery_media_slugs=19702098_10212252217653882_6308963625177323718_n.jpg,19598811_10212252216973865_6933242068863025526_n.jpg,19554288_10212252204973565_6455440278109887117_n.jpg,19601560_10212252212693758_2461097269722767781_n.jpg,19554037_10212252226374100_5685631746199383399_n.jpg,19554759_10212252239454427_3887875759251473556_n.jpg,19601238_10212252225454077_3123014901845688072_n.jpg,19554097_10212252234854312_2351973398519097281_n.jpg,19554690_10212251836084343_3788994156260855406_n.jpg,19554073_10212251830124194_1067376405344036897_n.jpg,19598972_10212251823244022_4658986317603098074_n.jpg,19665522_10212251819883938_8878530539749502422_n.jpg,19598979_10212251819323924_8907474812110548708_n.jpg,19657359_10212251829204171_4718139295475207954_n.jpg]

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00