Božične zadrege levičarjev

Uporabnike Twitterja je na božični dan zvečer v slabo voljo spravil tvit sekretarja na šolskem ministrstvu, Jerneja Štromajerja. Umazanim živalim je namreč zaželel vesel božič.

Da ne bomo krivični, gre za citat ali približek citata iz filma Sam doma, ki pa je daleč od primernega za božično objavo na socialnih omrežjih. Pa vendar to še zdaleč ni edina zadrega, ki se na levici pojavlja okoli božiča. Že njegovi omembi se mnogi najrajši izognejo.

Podcast komentarja je na voljo na dnu prispevka


Glede na dejstvo, da levi spekter slovenske politike vsebino še vedno črpa iz časov, ko je bil božič delovni dan, učitelji pa so naslednji dan pregledovali, če je kateri izmed učencev nenavadno zaspan, kar bi lahko pomenilo, Bog ne daj, udeležbo na polnočnici, je zadrega okoli božičnih voščil po svoje razumljiva.

Za praznike si ljudje voščimo. Gre za staro, lepo navado, ki je še posebej ukoreninjena za praznike, ki jih praznujemo najdlje, torej božič in veliko noč.

Čeprav vse manj ljudi razume, da je vsebina božičnega praznovanja Jezusovo rojstvo, prihod Boga in odrešenika na svet, ki se človeku tako približa, da prevzame nase človeško podobo in se rodi v preprosti štalci, je za ljudi ta praznik še vedno eden najpomembnejših. In čeprav bi ga levičarski ideologi najraje izbrisali, morajo politiki vseeno spraviti skupaj neko voščilo, ki ga voščijo državljanom.

Obvoz božiča


Na zahodu in tudi pri nas torej taki politiki običajno voščijo le za praznike, ali angleško »Happy holidays«, da ne bi slučajno dali vedeti, od kod praznik namreč izvira in kaj pomeni. Večina levih politikov se tako vsebini božiča zagotovo izogne, vse rajši pa celo tudi njegovemu imenu. Ali pa skušajo vsebino nadomestiti z božički, smrečicami, darili in bedastimi »božičnimi« filmi.


V poplavi brezvsebinskih voščil pa se najdejo vsekakor tudi taki, ki želijo izstopati. Med njimi je bil letos tudi državni sekretar na šolskem ministrstvu, dr. Jernej Štromajer. Z objavo slike napisa, ki bi v prevodu pomenil »Vesel božič, umazane živali« je dodobra razburkal javnost. Tvit je bil tako neprimeren, da se je obenj v članku obregnil celo vladi naklonjeni Siol.net. Po burnem odzivu se je za tvit sicer opravičil, vendar kljub temu v anketi pod člankom osemdeset odstotkov bralcev meni, da bi zaradi tega ekscesa sekretar moral odstopiti.

Ali je Štromajer želel biti žaljiv do vseh, ki praznujejo božič, še posebej kristjanov, ali pa je le želel biti zabaven z vulgarnim in neprimernim »citatom« iz filma, ki je za mnoge postal eden osrednjih elementov božičnega praznovanja, ne bom sodil. »Voščilo« je bilo v vsakem primeru neprimerno. Ali bi zaradi tega moral odstopiti? Če gre za načrtno žalitev gotovo, če gre pa za zdrs, pa verjetno na to mesto sploh ne bi smel biti imenovan, saj to pomeni, da imamo sekretarja, ki se iz božiča norčuje in je tako nerazgledan, da za njegovo vsebino razume film, katerega glavna vsebina je to, kako se sedemletnik znaša nad zlikovcema, ki vdreta v njegovo hišo. Tako omejenemu sekretarju pa res ne bi zaupal upravljanja z izobraževanjem bodočih generacij Slovencev.

Še korak dlje je šel poslanec Levice Miha Kordiš, ki je Štromajerja še podprl in za »Mokra bandidta« - vlomilca iz filma Sam doma – označil kar medije, ki so Štromajerjev tvit problematizirali. Poslanci Levice res ne premorejo nobene dostojnosti več.


Poplave bednih, dolgočasnih in politično korektnih božičnih, pardon prazničnih voščil se mi ne zdi vredno komentirati. Kar mi daje misliti, pa je voščilo, ki ga za božič svojim sledilcem na Twitterju namenja SD-jeva Tanja Fajon. Ko gre za božič, običajno vošči za brezvsebinske praznike, za pravoslavni božič pa vselej vošči za božič, enkrat imam v spominu, da je celo omenjala Jezusovo rojstvo.

Ob tem se kot slovenski katoličan zamislim. Zakaj smo sprijaznjeni s tem, da se naš praznik izrinja na obrobje, iz njega pa se nekateri celo norčujejo in ga žalijo. Vprašajmo se, koliko sami prispevamo k razvodenitvi božiča v zgolj »družinski praznik«, ko družina zbrana okoli TV gleda film Sam doma.


Nočem pokvariti božičnih praznikov z jedikovanjem in prepiranjem, kako se pravilno vošči, česar je tudi polno na Twitterju. Tudi ne mislim soditi, kdo, ki mi vošči vesele praznike to naredi zato, da se izogne besedi božič, kdo pa mi zaželi poleg veselega božiča tudi vse dobro v novem letu in morda celo vesel dan samostojnosti, ki božiču sledi in to pove z voščilom za praznike. Med ljudmi verjetno večina. Želel bi si, da bi bilo tako tudi med politiki, ki se božiču tako radi izogibajo.

In zato, da ni pomote, sam vedno rajši voščim »Vesel božič« kot pa »Vesele praznike«. V današnjem zblojenem svetu namreč tudi praznikov ne razumemo več tako, kot so jih včasih. Zato, Vesel božič vsem skupaj in obilo blagoslova v novem letu.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki