Boštjan Perne: glavni problem Marakeške deklaracije je, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti svobodne (1. del)

Primož Veselič
13

    V tednu, ko je v državnem zboru potekala izredna seja o slovenskem podpisu globalnega dogovora OZN o migracijah oz. t.i. Marakeške deklaracije, smo za mnenje o tem pomembnem dokumentu, vprašanju migracij in drugih tematikah, tako ali drugače povezanih z varnostjo, povprašali Boštjana Perneta.

    Diplomirani obramboslovec je nekdanji direktor Obveščevalno-varnostne službe (OVS) MORS in odlični poznavalec varnostnih vprašanj.

    Kako gledate na evropsko varnost, smo danes kaj bolj ali kaj manj varni kot pred 10 leti in katere so glavne grožnje naši varnosti?

    Pred 10 leti so bile grožnje precej drugačne kot so danes. Če govorimo o strateški evropski varnosti, lahko ugotovimo, da je danes slabša kot pred 10 leti.

    V neposredni soseščini je namreč prišlo do določenih dogodkov – na vzhodu denimo do gruzijske in potem ukrajinske krize, kar je dodobra spremenilo strateško vlogo Rusije. Rusija je pokazala, kje so meje njenih interesov in od kje naprej je pripravljena za zaščito teh uporabiti tudi silo. Potegnila je t.i. rdečo črto. Popuščanja in umikanja je več kot očitno konec.

    Verjetno varnostno še pomembnejši dogodek pa je seveda arabska pomlad. Problematična je druga faza, ki je pripeljala do vzpona radikalnega islama, predvsem njegove sunitske verzije. Posledica je bil nastanek t.i. Islamske države in krvava hibridna vojna v Siriji, ki je imela preko migrantske krize in islamskega terorizma neposreden vpliv na Evropo.

    Evropska vojska je, vsaj zaenkrat, še povsem v povojih in po mojem mnenju tudi nič ne kaže, da bo zares zaživela.

    Kako se naj na pojav novih varnostnih groženj odziva Evropa? Naredita EU in NATO dovolj za svojo varnost, še posebej v spremenjenih razmerjih znotraj zveze NATO?

    Najprej je varnostne grožnje dobro razdeliti na vojaške in notranje. V smislu klasičnih vojaških groženj je seveda NATO tisti, ki ima poglavitno vlogo v Evropi in odvrača glavne potencialne nasprotnike. Evropska vojska je, vsaj zaenkrat, še povsem v povojih in po mojem mnenju tudi nič ne kaže, da bo zares zaživela.

    Evropa namreč, ko govorimo o varnosti, še vedno funkcionira bolj na nivoju nacionalnih držav, katerih pogledi se pogosto tudi močno razlikujejo. Zanaša se nekako le na svojo »soft power«, »mehko moč«, torej diplomacijo in gospodarsko moč ali vpliv, zanemarja pa »trdo moč«, torej uporabo vojaških sredstev. V tem smislu po mojem mnenju gotovo naredi premalo; še več – mislim, da ne naredi nič. Ravno v zadnjih letih se namreč kaže, kako šibka zato postaja EU, sploh v primerjavi z Rusijo, ki s pridom izkorišča tudi svojo »trdo moč«.

    Situacija je boljša na področju notranje varnosti, kjer so evropski varnostni organi po hudih terorističnih napadih relativno dobro združili moči v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Na bistveno višjem nivoju sta izmenjava obveščevalnih podatkov in operativno sodelovanje obveščevalno-varnostnih organov.

    Kaj v tem smislu pomeni, da so evropske države jeseni 2015 čez schengenske meje v EU nenadzorovano spustile množico ljudi, neselektivno obravnavanih kot beguncev? Kako bi se tedaj Slovenija in evropske države morale odzvati?

    Najprej se je treba spomniti, kako je do migracijskega vala sploh prišlo. Pred vojno v Siriji in Iraku je v Turčijo prebežalo več milijonov beguncev. Pritisk beguncev, da odidejo iz Turčije, je bil velik, a do masovnega odhoda ni prišlo pred »vabilom« iz Nemčije oz. natančneje od kanclerke Merklove. Njeno »vabilo« je v turških begunskih taboriščih pripeljalo do t.i. »pull effect-a« in masovne migracije proti EU so se začele.

    Ključni varnostni problem je nato nastal, ko je bila presežena kritična masa ljudi – ko jih je na dan migriralo tudi po 10.000. Takšnega števila ljudi, brez uporabe skrajne sile, seveda ni mogoče zaustaviti. Slovenija je bila takrat pač del balkanske migracijske poti, a je bila skoraj izključno le prehodna država, saj je večina migrantov imela za cilj Nemčijo ali Švedsko.

    Seveda ima tudi Slovenija – kot vse evropske države – jasno zakonodajo na področju zaščite meja in kot schengenska država tudi jasna schengenska pravila. Takrat se je po sili razmer oblikoval izraz »humanitarni koridor«, ki pa ga ta zakonodaja ne pozna.

    A dejstvo je, da se takrat verjetno bistveno drugače niti ne bi dalo ravnati. Lahko bi denimo ravnali podobno kot Madžarska, a tudi če bi šli v postavitev takšne ograje, bi bila do njenega dokončanja večina migracij že mimo. Vprašanje pa je, kaj so delale obveščevalne službe in zakaj se je Slovenija tako pozno zavedla, da bo postala del migracijske poti. O tem bi se veljalo še pogovoriti.

    Možno pa bi bilo narediti več v varnostnem smislu in izvajati vsaj približno učinkovito preverjanje migrantov. So pa bile razmere takrat izredne; danes je lahko biti moder, takrat pa smo le »gasili« in se prebijali iz dneva v dan.

    Slovenska oblast je takrat na našo južno mejo postavila »tehnične ovire«, večinoma v obliki bodeče žice ter panelnih ograj, čemur še danes nasprotuje del leve slovenske politike in javnosti. Zakaj je Slovenija takrat bila primorana to storiti in zakaj ta trenutek ograje ne more umakniti – če je ne more?

    Mejo se na splošno lahko zavaruje s kombinacijo tehničnih sredstev in žive sile. Več kot je tehničnih sredstev, manj žive sile potrebujete. Hkrati pa naj bo popolnoma jasno, da je tehnična sredstva v vsakem primeru potrebno nadzorovati. Primer maksimalne uporabe tehničnih sredstev je denimo Madžarska.

    Pri nas žive sile, torej policijskih enot, še vedno primanjkuje. Za opravljanje vsakdanjih rednih nalog policistom od migrantske krize naprej pomaga okoli 70 ali 80 vojakov, zato so trenutno, če želimo kolikor toliko uspešno varovati mejo, tehnična sredstva na določenih delih enostavno nujna.

    Potrebovali pa bi še marsikatero drugo opremo – npr. dodatne helikopterje s specializirano opremo za opazovanje in nadzor gibanja na tleh, posebne senzorje in kamere, specializirana vozila … Ne razumem tudi, zakaj se pravno zatika pri uporabi letalnikov oz. »dronov«, ki jih uporablja velika večina evropskih držav, če ne kar vse, in so za učinkovito sodobno delo policije nujni.

    Problem je, da ilegalni migranti vsesplošno zlorabljajo azilni postopek, kar je ena ključnih težav držav na schengenski meji.

    Smo se z vidika današnjega spopadanja s tem varnostnim in humanitarnim vprašanjem kaj naučili? Kakšna politika bi bila po vašem mnenju na mestu, da se ob spoštovanju Ženevske konvencije še zagotovi neka relativna varnost?

    Del lekcije smo se zagotovo naučili, drugo vprašanje pa je, ali varnost jemljemo dovolj resno. Mislim, da se v okviru zmožnosti začenjamo zavedati, da je varnost nujna in da jo je potrebno vzdrževati tudi z ustreznim kadrom in sredstvi.

    Ali bo slovenska vlada naredila ustrezne korake v tej smeri, pa je seveda drugo vprašanje. Upam, da bo na področju notranje varnosti tehnična opremljenost in popolnjenost policijskih enot ena prednostih nalog novega ministra za notranje zadeve.

    Kar se tiče nezakonitih prehodov meje, pa je mednarodno pravo razmeroma jasno in prosilcem za azil daje dokaj visoke pravice. Problem je, da ilegalni migranti vsesplošno zlorabljajo azilni postopek, kar je ena ključnih težav držav na schengenski meji. Vsakdo, ki zaprosi za azil – ne glede na zakonitost ali nezakonitost prestopa meje in realne možnosti za pridobitev azila – mora iti namreč skozi azilni postopek, ki lahko traja tudi dalj časa, medtem pa ima migrant vse pravice, ki mu jih daje status prosilca za azil.

    Gre torej tudi tu morda za problem nerazlikovanja pojmov begunec in migrant?

    Po mojem mnenju pravih beguncev, če termin pojmujemo skrajno široko, pri nas skorajda ni več, vsaj v zadnjem letu ne. Če z begunci mislimo osebe, ki se iz konfliktnih območij zatečejo v prvo varno državo, pa jih pri nas po balkanskih vojnah celo sploh nikoli ni bilo.

    Izvor migrantov, ki jih slovenski organi danes zajamejo, kaže, da jih izredno malo prihaja z vojnih območij. Večinoma gre za Alžirce, Pakistance in Afganistance, kjer ni vojne ali pa je omejena le na določena območja.

    Narava teh migracij se je torej temeljito spremenila – v veliki večini gre za ekonomske migrante, s čimer je povezana tudi spornost podpisa Marakeške deklaracije.

    Marakeška deklaracija vključuje, naj se ilegalnih prehodov meje, če je le mogoče, ne sankcionira več. S tem se dejansko, vsaj do neke mere, legalizira ilegalne migracije.

    Od t.i. Marakeške deklaracije oz. globalnega dogovora o migracijah je odstopilo že 5 članic EU, nazadnje pred dnevi Estonija. Do tega dokumenta ste kritični tudi vi. Zakaj je po vašem mnenju problematičen?

    Dogovarjanje o urejanju vseh migracij je dejansko na začetku. Imamo sicer mednarodno pravo, ki varuje begunce, a je med njimi in ekonomskimi ter drugimi migranti ogromna razlika. Zaradi množičnosti migracij, posebej čez Sredozemsko morje, pa so se države odločile, da bodo nekako skušale postaviti okvir pristopa do migracij v prihodnje. Vendar pa je z vidika evropskih držav celoten projekt po moji oceni zastavljen napačno.

    Poglavitni problem Marakeške deklaracije je po mojem mnenju v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je nekako temeljna ideja in preveva posredno in tudi neposredno celoten dokument. Svobodne migracije za Evropo pa dolgoročno enostavno niso vzdržne, ne varnostno ne ekonomsko.

    Drug problem s »svobodnimi« migracijami nastane, ko lahko iz tega sklepamo, da migracija postaja človekova pravica. Ločevanje med begunci in migranti je sicer navedeno na začetku, a skozi dokument ta razlika bledi.

    Velika spornost je nadalje v tem, da dokument podpisnice napotuje na celo vrsto konkretnih ukrepov, ki po mojem mnenju nikakor niso v interesu ciljnih držav; lahko bi tudi rekli, da je celotna deklaracija pisana na kožo državam, od koder migranti prihajajo. Eno najbolj očitnih takšnih priporočil je denimo, naj se ilegalnih prehodov meje, če je le mogoče, ne sankcionira več. S tem se dejansko, vsaj do neke mere, legalizira ilegalne migracije.

    Eden od spornih ciljev je tudi »upoštevanje kulturnih posebnosti migrantov«, kot tudi »zagotovitev ustreznega socialnega statusa«. Obenem pa nikjer ne piše, da naj migranti spoštujejo kulturo države, v katero so prišli.

    Nedopustno je, da se nasprotnike deklaracije označuje za lažnivce, ki strašijo državljane. Kot da je v Sloveniji dovoljena ena in edina resnica, vse drugo pa »vznemirja ubogo rajo«, ki živi v nevednosti.

    Priporočila, kako poročati o migracijah, so po moji oceni skrajno sporna. Deklaracija namreč ne govori o objektivnem poročanju medijev, ampak jim predpisuje, kako naj poročajo. Še več, napotuje, da se ves čas poudarja, da so migracije koristne za družbo in gonilo razvoja. Zakaj bi morali tako poročati, če ne mislimo tako? Kako naj bodo migracije gonilo razvoja, če močno oslabijo socialni sistem? Vidite, to so že vprašanja, ki jih mediji, če se bo upoštevalo deklaracijo, ne boste smeli več postavljati.

    Zelo sporna je tudi sama ohlapnost besedila – napotuje namreč na celo vrsto stvari, ki nato niso jasno razložene. Mislim, da je bilo to storjeno namenoma – besedilo so vendar pisali vrhunski pravniki OZN. Če bi bila deklaracija namreč pisana natančneje in konkretneje, bi ji gotovo nasprotovalo več držav kot ji danes.

    Zdi se, da se slovenska vlada izogiba podrobnejšemu pojasnjevanju, kakšna je pravzaprav vsebina same deklaracije. Kako si razlagate takšno postopanje vlade?

    Zagovorniki imajo seveda vso pravico navajati svoje argumente, tako kot jo imamo nasprotniki. Nedopustno pa je, da se nasprotnike deklaracije označuje za lažnivce, ki strašijo državljane. Kot da je v Sloveniji dovoljena ena in edina resnica, vse drugo pa »vznemirja ubogo rajo«, ki živi v nevednosti. Tako je bilo 50 let in nekateri teh vzorcev očitno ne morejo opustiti.

    Živimo v demokratični in pluralni družbi in ljudje imajo vso pravico izvedeti, za kaj točno pri dokumentu gre, vključno z uradnim slovenskim prevodom, ki smo ga dobili šele ta teden. Zakaj tako pozno, je seveda drugo vprašanje, sem pa prepričan, da prevoda ne bi bilo, če ne bi sprožili polemične debate, čeprav dokument usodno vpliva na našo prihodnost.

    Najpogostejši argument zunanjega ministrstva in vlade je sedaj, da »dogovor tako ali tako ni pravno zavezujoč« in da ga je podpisala »večina evropskih in svetovnih držav«. Kaj takšni argumenti povedo o vsebini dokumenta in tistih, ki jih izrekajo?

    Že sama ne-zavezujočost deklaracije je stvar razprave. Kar 46-krat je denimo navedena angleška fraza »committed to«, ki se v slovenščino pač najbolje prevede kot »zavezan k«. Kako naj torej verjamemo vladi, da nas dokument k ničemur ne zavezuje? Hkrati pa: zakaj se tako oklepa dokumenta, ki nas k ničemur ne zavezuje? Kontradiktornost je očitna na vsakem koraku.

    Tudi premierova primerjava s področjem podnebnih sprememb je protislovna – to področje smo denimo začeli urejati povsem nezavezujoče, nadaljevali s Kjotskim protokolom, danes pa imamo veliko zavezujočih predpisov, kvot, kazni zaradi izpustov itd. To kaže na to, da lahko nekim zelo ohlapnim zavezam hitro sledijo povsem konkretni predpisi.

    Argument, da je dokument podpisalo čez 150 držav, je smešen. Ključno je, koliko ciljnih držav, kamor se bodo migracije stekale, ga je podpisalo in zakaj. Nemška kanclerka je jasno povedala, da je v interesu Nemčije, da čim več držav podpiše dokument, saj se bo s tem breme migrantov porazdelilo med njimi. Ali je tej razlagi potrebno sploh še kaj dodati?

    V drugem delu pogovora z Boštjanom Pernetom, ki ga bomo na Domovini objavili jutri, več o varnostnem okolju v naši neposredni soseščini (Italija, Hrvaška, Madžarska, Avstrija), o razmerju Rusija:Zahod in še čem.
    Preberite še: mnenje strokovnjaka za mednarodno in evropsko pravo, profesorja na univerzi v Kölnu, povzeta v članku dr. Vanje Kočevarja: Ali je “Globalni dogovor za varne, urejene in zakonite migracije” sprejemljiv za suvereno državo?
    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 13

    1. “Neverjetno, kako celo inteligentni ljudje, ki niso desničarski skrajneži, širijo diskurz, češ da je Merklova “povabila migrante v Evropo”, “jim odprla vrata” itd. Kot da bi vsi pozabili, da je bila Budimpešta že poleti 2015 natrpana z begunci.”
      – Luka Lisjak Gabrijelčič na Twitterju

      • ”Zakaj ste vabili migrante, potem pa ste svoje povabilo odpovedali, se je vprašal Ryszard Legutko in očitno dosegel svoje, kajti na obrazu nemške kanclerke se je vsaj za trenutek pokazala precejšnja zadrega.”
        Seja Evropskega parlamenta oktobra 2015.

      • Kurzschluss, seveda je bila natrpana Budimpešta z migranti, saj so drli sprva preko Madžarske, ob povabilu Merklove seveda. Dokler ni Orban naredil za svojo državo to, kar naša vlada ni, ne bo in ne zna. Saj pa se je 2015 leta tudi zaradi Orbanove odločitve o postavitvi zidu, tok migrantov preusmeril. Ne vem, kaj tukaj ni jasno. Orban je zaščitil svojo državo. Nihče drug jih ni vabil – razen Merklove. Stampedo je bil preusmerjen ravno poleti 2015. Če bi prvih 500 migrantov ustavili, tega cirkusa s Cerar expresom ne bi bilo. Tako pa so na pot krenili še tisti, ki sprva niso imeli namena oditi. Trump bo v ZDA v kali zatrl prvo prehajanje meje, saj se ob prvih uspehih tok okrepi in lahko vsi pridrvijo.
        Merklova je eno samo sprenevedanje! Mar ji je za Evropo!

    2. Evo, kaj pravi hrvaški portal (mi iz časov komunizma še vedno razumemo hrvaško zato se opravičujem).

      “Vrhunac posrtanja Jeana-Claudea Junckera dogodio se prošlog tjedna na temu Marakeškog sporazuma kad je u Berlinu izjavio da “one zemlje koje su napustile kompakt ne bi to učinile da su ga pročitale”.

      Austrija, Mađarska, Češka, Poljska, Estonija, Bugarska, izvan EU Švicarska, a izvan Europe SAD i Australija su po njemu zemlje koje donose odluke, a da nisu u stanju pročitati dokument od trideset stranica. Sramotna Junkerova reakcija uslijedila je neposredno nakon bugarskog odbacivanja “kompakta”.

      Bugarsku, jednu od zemalja s najstarijom državnošću na svijetu, koju je kroz više od tisuću godina krvavo održavala i obnavljala, patronizira ćato iz Luksemburga, zemljice u kojoj se politikom bave samo oni koji nemaju pametnijeg posla, lik koji se, kako kaže balkanska poslovica, vjerojatno nikada nije vruć hladne vode napio, i koji optužuje zemlje od SAD-a do Švicarske kako ne znaju što rade, jer su odbacili sporazum kojeg, eto, nisu ni pročitali.”

      • Pa saj ne moremo resno jemati Junckerja, ki si še čevlje ne zna obuti, saj je imel zadnjič dva leva čevlja, različne barve. Takšen bo pridigal!

    3. Vabilo kanclerke Merklove, ki je z medijsko populistično gesto sprostilo neorganizirano invazijo več kot pol milijona migrantov, da so po vseh možnih nelegalnih poteh in ob oderuških uslugah tihotapskih omrežij nečloveško trpeli na poteh do “obljubljene dežele”, je eden od najhujših primerov navidezne človekoljubnosti, za katero se skriva gola profitoljubnost in nehumani prezir tako do domačih državljanov in davkoplačevalcev Nemčije ter vseh prehodnih držav, kot tudi do propagandistično namamljenih migrantov.
      Če bi kanclerka Angela Merkel in vlada Nemčije v resnici hotela človekoljubno in dostojno sprejeti in poskrbeti za zainteresirane množice migrantov, bi organizirala posebne letalske, ladijske ali železniške prevoze oz. mednarodno organizirane in legalizirane začasne potovalne koridorje za množice migrantov ter jih s tem obvarovala pred brezobzirnimi tihotapskimi omrežji in vsemi drugimi naravnimi nevarnostmi in človeškimi neprijetnostmi na nedostojnem “plavanju” po Sredozemlju in neorganiziranem “klatenju” deželah Balkana ali Apeninskega polotoka.
      V času elektronskih komunikacij in diplomatskih omrežij in stikov praktično po vsem svetu je več kot nedostojno prisiljevati migrante v povsem negotove in tvegane poti, na katerih lahko pričakujejo edino zavezništvo in pomoč pohlepnih in brezobzirnih tihotapskih omrežij in kdaj tudi samooklicanih človekoljubnih organizacij.
      Prav po zaslugi nedomišljene in neodgovorne državniške geste Angele Merkel je v Nemčiji v neustavljivem političnem porastu vpliv stranke AFD, v katero so prestopili premnogi razočarani prejšnji člani vladajoče krščanske CDU/CSU in leve SPD. Mnogo premalo je namreč modno in populistično na široko in na stežaj odpreti vrata migrantom, če nihče ni sposoben razumno in prepričljivo odgovoriti na vrsto ključnih in legitimnih pomislekov, strahov in vprašanj v zvezi z njihovim morebitnim dostojnim integriranjem v evropsko družbo in prevladujočo krščansko ter laično evropsko civilizacijo.
      Vsem domnevno sprejemljiva in za nikogar zavezujoča Marakeška deklaracija pri tem manjšim državam v EU zagotovo ni niti v oporo niti v pomoč.

    4. Ključni problem civilizacij predvsem Afrike, Azije, J.Amerike je pretirana nataliteta(7,5 miliarde ljudi) in s tem povezana samooskrba, ki pa vsled podnebnih sprememb inverzivno deluje na migracije.Znanost bi se bolj morala poglobiti v demografske trende in izvore. Če pogledamo Evropo s ptičje perspektive se vasi, mesta in prometne poti, gospodarska dejavnost, vidno širijo v obdelovalne agrarne površine in bo počasi Evropa začela postajati odvisna od preskrbe s hrano drugih celin, če pa tudi tam ne bo plantažne oskrbe in navodnavanja preko cevovodov, vrtin in ostalih vodnih virov, se zna zgoditi, da ne samo v svetu, tudi v EVROPI zavlada “lakota”neslutenih razsežnosti, če ne celo epidemij, pamdemij, kakih bolezni ki jih niti še ne poznamo !?

    5. Vi vsi, ki niste populisti in desni nestrpneži, povejte nam, koliko črnčkov in kameltrajbarjev boste sprejeli v svoj gostoljubni dom in koliko boste iz lastnega žepa žrtvovali za njihovo oskrbo, da se bomo lahko zgledovali po vas.

      Ne bomo pa dovolili, da bi z našimi kurci mahali po koprivah!

      • Sramotno nizko ste s svojim zapisom oz. besedjem padli, “Slovenec kremenit”! S takimi zapisi ne mažete le slovenskega jezika, ampak tudi slovenski duhovni prostor. S svojimi “črnčki” in “kameltrajbarji” pa prinašate vanj neko ideologijo, ki je pred kakimi 80 leti vodila v Auschwitz. In ne domišljajte si, da ste s svojimi “kurci” “kremenit”, ampak le preprosto in banalno prostaški.
        Ne vem, kako je z uredništvom Domovine, ali kar pušča tako svinjanje po svojem portalu ali tudi kdaj kaj pomete in počisti. Če ne bo, se bo Domovina usmradila.

    6. Masovne migracije niso slučajne,niti so vzrok v “pozivu” Merklove( nepremišljena izjava je plod svetovalcev in je v bistvu povod).Masovne migracije so načrtno pripravljene mnogo prej. Vojne v arabskih državah so samo posledice- “nujni” “povodni” sprožilec.Vzrok je “biznis” in to ne samo mafijski- “švercerski” ali “humanitarni”.Dejansko gre za posel globalnih razsežnosti.Ta posel bo še bolj “razdelil” bogate in revne.Bogati bodo postali še bolj bogati in revni še bolj revni.
      Cilj je en sam: svetovna vlada,izjemno bogata elita in raja.Razkroj nacionalnih držav je pogoj za kaj takšnega.In to se lahko naredi samo z enim in edinim orožjem,ki je daleč najmočnejše : “nekontrolirane” masovne migracije ( v živalskem svetu so poznane in proučevane!) se “usmerijo” in pustijo;in ko se izčrpa “energija” se same “umirijo”,takrat nastopi ostra “kontrola”.Izvaja se lako na več načinov.Kakor se vidi,je za Evropo “primerna” “trda sila” ob pomoči ene izmed oblik “družbene zavesti”( vere-točno določene).Tako se zagovijo “ustrezni” pogoji za nove oblike poslov. V Amerikah je scenarij malo drugačen,ker ni točno določene oblike “družbene zavesti”,vendar se zadeva izpelje tako,da se poudarijo druge razlike….
      Če nismo natančni v razumevanju ozadij,se ne bo dalo učinkovito ukrepati. V tem trenutku je v prvem koraku nujno sprožiti val resnice in samo resnice,globalne informacije so nujne.Glejte: ti “marakeški “deklaraciji”dajeta “izjemen pomen informacijam.” Drugi korak je nujno ukrepanje na finančnem področju.Finančno področje je izjemnega pomena. Finančni mogotci zmorejo sprožiti finančno krizo,ko smatrajo,da je to potrebno za njihov posel.Dokazov za to je nič koliko.Torej,nujni so ukrepi držav,da prevzamejo kontrolo nad financami,ki ne sme biti v privatnih rokah.Kontrola! Tretji korak je sporen ,vendar nujen,uvesti pravila(okvir) socialno tržnega gospodarstva in kontrolo “finančne industrije”.
      Pohlep je “lepa stvar”,ni pa nujna za življenje človeka 21.stoletja.Še manj pa tako kruta razmerja med super bogatimi in rajo.To pa ne pomeni,da potrebujemo “KOMUNIZEM” niti ELITE,ki bo nadzirala SVET(rajo).
      Globalni “kompakt” OZN iz Marakeša 2018 je namerna “norost”,ki bo pahnila Svet v krizo,ki je še ni videl.Res je, za to je potreben čas nekaj let!
      Hvala Bogu,da so države,ki se tega zavedajo! Slovenija z levo-levo vlado ni med njimi.

    Komentiraj