Anketa Mediane: kako je s podporo strankam med mladimi, starejšimi ter bolj in manj izobraženimi

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Tudi tretja anketa v avgustu - agencije Mediana za POP TV - kaže povsem enak vrstni red med strankami, kot anketi Dela in Ninamedie: SDS, SD, SMC, Levica, NSi in Desus.

V Mediani dodajajo še SLS, medtem ko je stranka Za otroke zdrsnila na obrobje javnomnenjskih lestvic podpore.

Po rezultatih Mediane bi tako SDS volilo 13,1 % vprašanih, SD 7,3 %, SMC 5,1 %, Levico 4,9 %, NSi 4,1 %, DeSUS 3,0 %, SLS 1,4 % in Za otroke 1,2 % vprašanih.

Spodaj primerjamo avgustovske ankete treh agencij, ki jih opravljajo za medijske hiše:

anketa-avgust

Gledano po izobrazbi ima SDS največ podpore v vseh izobrazbenih kategorijah, razen med najbolj izobraženimi, kjer je z 10,2 % na prvem mestu Levica. Med najbolj izobraženimi ima nadpovprečno, 6,1 % podporo tudi NSi, medtem ko sta SMC in SD izenačeni z 9,1 % podporo.

Tisti z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo z naskokom volijo SDS (20,1 %), nadpovprečno pa tudi DeSUS (5,9 %), kažejo interaktivni podatki raziskave Mediana pulse.

Glede na starost imata v skupini med 18 in 24 leti največjo podporo socialistični SD in Levica, podpora SDS-u je zgolj 3,9 %, volivcev NSi-ja pa tej starostni skupini anketa sploh ni zajela. Med tistimi od 25 do 34 let prevladuje Levica pred SMC in SDS.

Največja opozicijska stranka je najmočnejša v starostni skupini 65+, v kateri jo podpira 19,6 % vprašanih, močno, 17,2 % podporo imajo tudi med starimi od 55 do 64 let. Sicer na splošno velja, da ima (socialistična) levica močnejšo podporo med mlajšimi volilnimi upravičenci, s starostjo pa ta narašča pri desno-sredinskih strankah kot sta NSi in SDS.

Najbolj priljubljen politik v državi ostaja Borut Pahor, se pa je Ljudmila Novak s predsedniško kandidaturo povzpela vse do šestega mesta. Na desetem se je pojavil njen poslanski kolega Matej Tonin.

KOMENTAR: Uredništvo
Levici izobražena avantgarda, desnici pa delavstvo
Socialistične stranke se rade prikazujejo kot zagovornice izkoriščenega delavskega sloja, a javnomnenjske kažejo, da delavci in obrtniki v večji meri volijo SDS, medtem ko je podpora SD in Levici višja med bolj izobraženimi anketiranci. Slednje potrjuje tezo, da se je današnja levica oddaljila od svoje prvinske volilne baze v smeri liberalne elite, ki, čeprav v družbeni manjšini, skuša biti vrednotni trendsetter, če ne celo policaj. Pri tem je potrebno poudariti, da absolutno gledano desnico še vedno voli precej izobražencev, velik delež teh znotraj svoje volilne baze ima predvsem NSi. Kljub vsemu je paradoks vpadljiv in zanimiv vsaj v dveh pogledih. Na mednarodni ravni, kjer je pojav podoben, pojasnjuje uspeh nekaterih ekstremnejših desničarjev, ki so na svojo stran pridobili razočarano (nekoč) levičarsko delavsko volilno bazo (denimo Trump in Orban). V Slovenskih razmerah pa, da ima SDS kot prvotno socialno-demokratska stranka kljub kasnejšemu obratu v konservativno volilno telo še vedno močno delavsko-obrtniško podporno jedro. Če bi se nagovarjanju teh posvetila nekoliko bolj, bi to lahko razširilo volilni domet politične desnice.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike