Anketa, ki skuša prepričati, da se ni dobro pečati z Janšo

Analizo ankete so v Dnevniku naslovili: "Odklop od koalicije koristil DeSUS", v Večeru pa: "prosti pad NSi, leva sredina s 54 mandati." Če začnemo s prvim naslovom. V drobnem tisku ankete piše, da je bila izvedena med 15. in 17. decembrom 2020. Odločitev, da DeSUS izstopa iz koalicije, pa je bila medijsko oznanjena 17. decembra v popoldanskem času, torej praktično izven časovnega okvirja, ko so anketarji klicali izbrane sodelujoče. Prav tako druge redne mesečne javnomnenjske raziskave (Mediana za Delo in POP TV) kažejo, da je DeSUS celo višje odstotke podpore, kot so jih prejšnji teden namerili pri Ninamedii, dobival že v začetku decembra, kot tudi v novembru in oktobru. Prelomnica je bil v tem smislu umik z naslovnic v zvezi s sporom okrog Aleksandre Pivec, ne pa "odmik od vladajoče koalicije," kot piše recimo Večer. Drugi naslov sugerira, da NSi zaradi sodelovanja v koaliciji z SDS doživlja "prosti pad". V Večeru tako pišejo, da bo NSi "tudi tokrat drago plačala koalicijo s SDS, iz tovrstne povezave je namreč vedno izšla oslabljena in na robu parlamentarnega obstoja. Tudi tokrat ni drugače". V Dnevniku pa, da je NSi, ki je v koaliciji leta 2013 "vztrajala do bridkega konca", na volitvah nato dosegla "le pet odstotno podporo" ter da se zdaj "s ponavljanjem istih napak doživlja deja vu."  Najprej, večmesečni trendi ne kažejo, da bi NSi doživljala prosti pad. Stranka je nekaj viškov podpore izgubila ob vstopu v koalicijo, od takrat pa je njena podpora relativno stabilna in podvržena zgolj mesečnim nihanjem. Spodaj je prikaz povprečja podpore med opredeljenimi anketiranci treh mesečnih anket, pri decembru še brez ankete POP TV, ki je objavljena vsak konec meseca. Prav tako navedba o "vztrajanju do bridkega konca", ki je nato pred šestimi leti prinesla " le pet odstotno podporo", "pozabi" povedati, da je NSi na volitvah 2014 dobila v bistvu 5,6 %, in je glede na volitve poprej rezultat izboljšala za 0,8 %. Kakšen drugače usmerjen kreativen razlagalec javnomnenjskih rezultatov bi lahko v slogu Dnevnikovih interpretacij to hitro tolmačil kot "nagrado za zvestobo stranki SDS". Ne eno ne drugo seveda ne drži, javnomnenjska podpora ter volilni rezultati so vendarle posledica mnogo kompleksnejših razlogov. Enako velja za oceno, da bi koalicija KUL ob volitvah dobila "veliko večino v parlamentu," oziroma "54 mandatov", kot piše v naslovu v Večeru. V tekstu novinar celo napiše, da "bi povezava SDS in NSi imela zgolj 34 poslanskih mest, kar že nakazuje, da se bosta stranki po naslednjih volitvah skoraj zagotovo umestili na opozicijsko stran parlamenta." Najprej je treba poudariti, da volitve pomenijo bistveno drugačne okoliščine kot meritev javnega mnenja, ki ni vezana na volitve, saj bližina teh povsem spremeni politično in javnomnenjsko dinamiko. Zato vsi kredibilni javnomnenjski strokovnjaki venomer opozarjajo, da se anket javnega mnenja ne da uporabljati za napovedovanje volilnega rezultata. To zmoto so volitve v Sloveniji že večkrat razkrinkale (pa tudi drugod, nazadnje denimo v ZDA), ko rezultati niso ustrezali niti anketam, opravljenim nekaj dni pred volitvami. Kakorkoli napovedovati volilni razplet, ko volitev sploh še ni na obzorju, je zato popolnoma zgrešeno, kaj šele sklepati o tem, kdo bo v naslednjih volitvah v koaliciji in opoziciji. Navsezadnje, če pogledamo aktualno situacijo, 34 poslanskih mest za SDS in NSi bi pomenilo 2 mesti več, kot sta jih dobili na volitvah 2018, pa sta obe ta trenutek koalicijski stranki. Tovrstnih nedoslednosti in zavajajočih sklepov je v spremljajočih tekstih ankete Ninamedie še precej in bolj kot razumevanju realnih razmer pripomorejo k prepoznavanju želja in namer tistih, ki tovrstne interpretacije podajajo. V tokratnem primeru sta želja in namera očitni - ljudem in strankam sporočiti, oziroma jih prepričati, kako zelo škodljivo je zanje sodelovanje z Janezom Janšo, ter da je zato takšno koalicijo nujno čim hitreje zapustiti, z Janšo pa se nikoli več ne pečati. A volitve tovrstne "dobronamerne nasvete" praviloma demantirajo.