Za nami je politično izjemno pestro leto, ki je politikom vseh barv ponudilo priložnost, da se izkažejo iz kašnega testa so. Nekateri so to izkoristili, drugi so svojo šanso, da se utrdijo na slovenski politični sceni, zapravili.

Kdo so torej slovenski politiki, ki bi jih lahko imenovali za zmagovalce leta, kdo je pristal med osmoljenci, kdo je najbolj presenetil, kdo razočaral, kdo je pokazal največ potenciala, pa kdo je najbolj precenjen, spregledan, najboljši in najslabši retorik in kdo nas zna v politiki nasmejati, smo povprašali sodelujoče v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov. 

Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Miro Haček, mag. Sebastjan Jeretič, Aljuš Pertinač, Igor Vovk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Pavlišič, dr. Matevž Tomšič, Luka Lisjak Gabrijelčič, Tino Mamić, dr. Matej Lahovnik, Martin Nahtigal, Marko Balažic, Rok Čakš 

Politični zmagovalec leta: Janez Janša

Kar se tiče naše prve kategorije – zmagovalca leta slovenskega političnega parketa, med sodelujočimi poznavalci politike ni bilo resne dileme. To je predsednik vlade Janez Janša, ki mu je še tretjič v politični karieri uspelo sestaviti lastno vlado.

Janša je dobil vse glasove političnih analitikov razen dveh, ki sta bila dodeljena Zdravku Počivalšku in Anžetu Logarju

Politični osmoljenec leta: Marjan Šarec

Tudi v drugi kategoriji, političnega osmoljenca leta, so stvari jasne. Za veliko večino sodelujočih političnih analitikov je osmoljenec leta 2020 odstopljeni premier Marjan Šarec.

Med ostalimi sta po dva glasova prejela še oba predsednika DeSUS-a v letu 2020, Aleksandra Pivec in Karl Erjavec.

 

Politik, ki je najbolj presenetil: Janez Cigler Kralj

Še ena kategorija, kjer je zmagovalec vse ostale politike pustil daleč zadaj, je politično presenečenja leta. Šest sodelujočih je glasovalo za ministra za delo, družino in socialne zadeve ter svežega podpredsednika Nove Slovenije, Janeza Ciglerja Kralja.

Po dva glasova so dobili Zdravko Počivalšek, Jernej Vrtovec in Karl Erjavec.

 

Politik, ki je najbolj razočaral: Tanja Fajon

Nekoliko tesneje, a še vedno z dvema glasovoma razlike je v kategoriji največjega političnega razočaranja leta nova predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon premagala predsednika LMŠ Marjana Šarca ter odstopljenega ministra za zdravje Tomaža Gantarja.

Nekaj politikov je v tej kategoriji od naših političnih analitikov dobilo po en glas.

Najbolj ekscesen politik leta: Miha Kordiš 

Za enako razliko kot Tanja Fajon je v kategoriji “najbolj ekscesen politik leta” poslanec Levice Miha Kordiš premagal Karla Erjavca in Janeza Janšo.

Po en glas so dobili še Jelko Kacin, Aleš Hojs in Matjaž Nemec.

 

Najbolj precenjeni politik leta: Tanja Fajon

Nova predsednica Socialnih demokratov je zmagovalka še druge ne najbolj laskave kategorije. Tudi tokrat je dobila 5 glasov ter za 2 glasova premagala nesojenega mandatarja Koalicije ustavnega loka, Jožeta P. Damijana. Tretje mesto je z dvema glasovoma zasedel povratnik Karl Erjavec.

Najbolj spregledani politik leta: Boštjan Koritnik 

O ministru za javno upravo iz vrst SMC-ja se res ne sliši ravno veliko, a v ozadju mnogi poudarjajo njegovo storilnost ter da je mož beseda – da tisto kar je z njim dogovorjeno, tudi drži in je realizirano.

To, da je na slovenski politični sceni morda nezasluženo v senci nosilcev političnih spopadov, so s svojimi glasovi nakazali trije sodelujoči politični analitiki. Res pa je, da so bili glasovi v tej kategoriji zelo razpršeni, saj je kar 12 ostalih glasov šlo 12 različnim politikom, od Janija Prednika in Matjaža Hana iz poslanskih vrst SD, do Igorja Zorčiča in Monike Gregorčič iz vrst SMC.

Politik, ki je pokazal največji potencial: Jernej Vrtovec

Vsaj v naslednji kategoriji pa za večino sodelujočih poznavalcev politike spet ni bilo dileme. Politik, ki je v minulem letu pokazal največji napredek, oziroma potencial, je za sedem sodelujočih minister za infrastrukturo iz vrst NSi, Jernej Vrtovec.

Po dva glasova sta dobila še njegova ministrska kolega Janez Cigler Kralj in Anže Logar, štirje politiki pa so dobili po en glas.

Najbolj duhovit politik leta: Robert Polnar 

Resda nas v slovenski politiki le redkokdo resnično nasmeje s svojo duhovitostjo. Pa vendarle smo to vprašanje našim poznavalcem slovenske politike zastavili in po pričakovanih dobili precej razpršene odgovore.

Kljub temu so trije analitiki izpostavili zdaj že bivšega, izgnanega poslanca DeSUS-a, Roberta Polnarja, ki bi bil verjetno gladek zmagovalec tudi v kategoriji najbolj samosvojega politika, če bi jo uvedli.

Po dva glasova sta dobila tudi Marjan Šarec in Janez Janša, več politikov pa je dobilo po en glas.

Najboljši retorik leta: Anže Logar

Kaj pa govorne sposobnosti? Iva Hvalice, ki bi bil najbrž neprekosljiv v tej kategoriji, že leta ni več v parlamentu. Zato ne čudi razpršenost glasov tudi v tej kategoriji. S tremi je zmagovalec minister za zunanje zadeve iz vrst SDS, Anže Logar, ki je imel nekaj prepričljivih nastopov v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko.

Po dva glasova sta prejela še en minister te stranke, Aleš Hojs ter predsednik republike, Borut Pahor

Najslabši retorik leta: Marjan Šarec 

Za diplomiranega igralca sicer nenavadno “priznanje”, a  nekdanji predsednik vlade se z mnogimi ne ravno posrečenimi dovtipi v politiki očitno ni proslavil.

Njemu v bran je treba povedati, da so bili glasovi v kategoriji najslabšega retorika leta znova zelo razpršeni. Za “zmago” so zadoščali trije, medtem ko sta vladna ministra Aleš Hojs in Simona Kustec prejela po dva glasova.

Zanimivo je, da se je Hojs znašel med prejemniki glasov tako v kategoriji najboljšega kot najslabšega retorika. Nekatere je najbrž prepričal v svojih nastopih v oddaji Tarča ter v odgovoru na interpelacijo v državnem zboru, druge pa ne ob izmotavanjih okrog “nepreklicnega odstopa” ter očitkih o poseganju v policijo.

Kakorkoli, v tej neslavni kategoriji je svoj glas prejelo enajst različnih politikov, kar nakazuje, da retorika na splošno ni najmočnejša vrlina številnih slovenskih predstavnikov ljudstva.

Pod črto morda dodajmo zgolj še splošno ugotovitev voditelja oddaje Faktor na TV3, Aljuša Pertinača: “Brezperspektivnost žal postaja ključna značilnost slovenske strankarske politike, neodvisno od ideologije ali položaja.”

21 KOMENTARJI

      • Veste kaj, za državnika moraš pa biti pogumen zdaj inne za 75 let nazaj !
        Ocenjujte Pahorja na tak način .
        Edini državnik , ki kaj pomeni v SLO je g. Janša ! Ki si je upal poseči v ključno dogajanje v EU in v 1840 miljard evrov ! V obstoj EU ….S pismo, ki je pomagalo rešiti strašen problem…Vi pa o Pahorju…

      • Glede na to, da tukaj očitno ne razume, da je med “politiki” nekdo ki niti slučano tako ne berejo, vedo nič….če še ljudje ki berejo, nimajo intuicije…Kdo je lahko politik ?
        nekdo ki dela dobro za državljane in državo, ali nekdo ki nosi v parlamentu leta 2020 rdečo zvezdo in kljukasti križ ?
        Pa to ne dela problema “ocenjevalcem”, da ga uvrstijo med politike !??? Poden…

      • S procesom, ki je Janšo spravil v zapor, se Slovenija res bolj težko pohvali, saj je povedal več o stanju sodstva pri nas, kot o obtožencu. Tudi za tiste bolj levo usmerjene bi se spodobilo, da ga prepoznajo kot sramoto, ne pa da se z njim še hvalijo.
        “Na neznanem kraju, ob neznanem času je od neznano koga prejel obljubo o neznano čem”. Se pravi kozlovska sodba v Višnji gori. Primer brez substance, za katerega po besedah Matoza sploh ne moreš postaviti obrambe, ker ni prepoznavno, kaj sploh braniš. Tudi Krivic je primer označil za farso. Ustavno sodišče pa je ta konstrukt razveljavilo, ker ni znano, kaj naj bi delikt sploh bil, ker je bilo očitno, da je bil konstrukt ciljno tempiran na volitve in ker bi se bil Masleša dolžan izločiti (pa se ni). Še Janša je zahteval, da se proces pripelje do konca, pa mu niso dali zadoščenja in so ga rajši zastarali, da ostane madež.
        Saj govorimo o tem procesu ali o JBTZ?

  1. Kar dober prikaz POLITIKOV.

    Tudi jaz mislim tako, kot LJUBLJANA, da eden ni politik ampak “plačani sterec”, ki na ukaz “strica” MINIRA skoraj vse SLOVENSKE VLADE. Koristnega ni naredil še nič SLABEGA pa veliko.

  2. Z Rokom se popolnoma strinjam, zgornji komentator je zares kriminalec, ki nima pojma o politiki. P V in njegova vladna ekipa dela dobro, želim jim, da mandat zaključijo do naslednjih rednih volitev.

  3. Izkazalo se je, da bi bilo treba določiti tudi najbolj nasilnega politika v letu 2020. Ta čislani nslov bi si brez konkurence prislužil doslej tudi brez konkurence najslabši premier vseh poosamosvojitvenih časov – Marjan Šarec.

    Takole je v oktobru 2020 poročal požareport, kar ni bilo nikoli zanikano, niti poskusa zanikanja ni bilo. Res pa je, da so vsi mediji o tem molčali.

    “BILO JE 12. MARCA …
    … KO SE JE ŠARCU OČITNO POVSEM UTRGALO

    In zato je danes verjetno pravi čas, da se pove še nikjer in nikdar razkrita resnična zgodba, kako se je začelo:

    Bilo je 12. marca, ko je tedanji Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder šel na tiskovno konferenco in napovedal zaprtje slovenske meje z Italijo. To se je zvečer, z objavo v uradnem listu, tudi zgodilo (vir).

    Šarcu se je zaradi tega očitno povsem kolerično utrgalo. Pridivjal je v zaodrje (zakulisje) tiskovne konference na vladi, skrito pred prisotnimi novinarji, ter se drl, da je Šabedra treba ustreliti, njegovo, torej Šabedrovo svetovalko za odnose z javnostmi Polono Križnar, sicer nekdanjo novinarko Pop TV, ki je Šabedru svetovala že v ljubljanskem kliničnem centru, pa zadaviti. Še več, Šarec je sam začel daviti Križnarjevo, roke je že imel okoli njenega vratu. Ko je Šabeder prišel dol in to videl, je planil proti Šarcu, bilo je na robu fizičnega incidenta, potem pa se je – očitno – še pravočasno zavedel in ustavil: Gre za predsednika vlade?! No, Šarca so medtem njegovi varnostniki umirili in odpeljali stran, v zgornje prostore.

    Potem je Šabeder vladne prostore fizično zapustil in se na vlado ni nikoli več vrnil. Primopredajo poslov pa je z novim (Janševim) ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem opravil v bližnji ljubljanski restavraciji Joe Penas.

    Toliko o stanju duha in opravilne sposobnosti takratnega predsednika vlade, danes pa še vedno “liderja opozicije” Marjana Šarca, ki danes znova glasno pametuje, kaj bi bilo treba storiti okoli covida-19 …”

    • In RTV, tega ni nikoli – niti v TARČI prikazala.
      In Šarec si še vedno upa trditi, da je – JJ DIKTATOR in problematizira njegove tvite.
      Med FIZIČNIMI grožnjami in tvitom, pa je veeeelikanska razlika.

      Vsi tisti, ki se v KUL kitijo skupaj – Šarec, Fajonova, Bratušek,Erjavec – so si medseboj dejansko PODOBNI, tako v besedah kot dejanjih.
      Z eno besedo, je KUL: “Prida NIČ”.

    • Kremeniti, odlična ocena.
      JJ je v DZ, na Šarčevo motoviljenje “bi lahko vprašal, pa ne bom”, omenil fizično nasilje nad Šabedrom. V DZ ni Šarec niti z besedo zanikal, da tega nasilja ni bilo. Tako da, to vse drži. Vprašati se moramo, kako kaotični so bili njihovi sestanki? Med seboj so se ruvali, zato do vsebine in reševanja problemov nikoli ni prišlo.

  4. Zanimiva anketa.
    Po mojem mnenju so letos na sceno na novo stopili g. Robert Polnar, g. Janez Cigler Kralj, g. Jernej Vrtovec ter ga. Aleksandra Pivec. Za njih sem kar prepričan, da se bodo v visoki politiki obdržali.
    Zdi se mi pa, da je bilo leto 2020 začetek političnega padca ga. Tanje Fajon, preprosto ni ‘prebila’, ni naredila tega kar se je od nje pričakovalo, preprosto ni voditeljica.

  5. Če hčemo biti pošteni, moramo priznati, da tudi med normalnimi ljudmi pade kaka klofuta ali zapojejo pesti.

    Sem pa ne spada davljenje ali poskus davljenja, ki ne glede na vzrok meri direktno na odvzem življenja in je eden od nabolj osebnih načinov uboja oziroma umora, ki ga kljub morebitni razdraženosti ne more storiti prisebna oseba.

  6. Z večino podeljenih laskavih nazivov bi se mogli strinjati, čeravno imajo “vsake oči svojega malarja”.
    Sam bi dodal naziv “državnik leta”:
    neposredno že drugič zapored izvoljenemu Predsedniku RS Borutu Pahorju;
    in sicer zaradi dveh ključnih mednarodno pomenljivih “spravnih dogodkov” s predsednikoma sosednje Italije (Trst, Bazovica) in Avstrije (Celovec) ob stoletnici fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu ter ob stoletnici koroškega plebiscita.
    A tudi zaradi načelne in nepristranske modre demokratične državniške drže med dvema nespravljivima političnima “ognjema”: in sicer med obrambnimi silami demokratično izvoljene, legalne in legitimne desno-sredinske vlade in vladajoče koalicije ter militantnimi napadalnimi silami proti-janšistične oz. proti-vladne parlamentarne in izven-parlamentarne opozicije, vključno z brezštevilnimi nevladnimi organizacijami, navijaškimi in kriminalno-dilerskimi hordami uličnih razgrajačev in pretepačev, levimi sindikati, samooklicanimi “levičarskimi intelektualci” s SAZU, univerz, inštitutov ter z mogočno podporo levičarskih aktivističnih medijev ter aktivističnih levičarskih dreserjev javnega mnenja iz vrst zloglasnih podpisnikov Zgagovega in Šurčevega protišanstičnega pamfleta 571 (iz leta 2007) in iz vrst levičarskega aktivističnega ceha DNS.
    Naziv “državni poslanec leta” ali “parlamentarec leta” bi si brez konkurence zaslužil poslanec Desusa Robert Polnar, ki se dosledno obnaša kot odgovoren, temeljito analitično pripravljen, problemsko široko razgledan in pozitivno strateško naravnan ter pošten “odposlanec ljudstva”, kakor mu nalaga veljavna Ustava RS. Zaradi česar je logično v konfliktu s starimi oz. nazadnjaškimi, neustvarjalnimi in nedemokratičnimi udbo-partijskimi aparatčiki, kakršen je stari/novi predsednik Desusa Karl Erjavec in njegovi oblastniški priliznjenci iz poslanskega kluba Desus. Če mu poznavalci političnih dogajanj priznavajo še laskavi naziv “najbolj duhovit politik leta” – toliko bolje.
    Za najbolj “precenjenega politika leta” oz. “javnega zaupanja najmanj vrednega politika” bi sam postavil bivšega ministra za zdravje in podpredsednika Desusa dr. Tomaža Gantarja, ki je bil praviloma po vseh anketah javnega mnenja na drugem mestu, takoj za predsednikom Pahorjem, a se je v prvem in drugem valu pandemije kot najodgovornejši minister ves čas spretno in premeteno izogibal javnim nastopom ter osebni odgovornosti za predlagane, sprejete in uveljavljene strokovno utemeljene odločitve ministrstva in vlade.
    Spretno in sistematično se je kot podpredsednik ter predsednik sveta Desusa izogibal tudi vsakršni odkriti besedi in javni odgovornosti za dolgotrajno in sistematično politično ter medijsko rušenje predsednice dr. Aleksandre Pivec ter pričakovani pošteni kandidaturi za njenega naslednika na čelu stranke kot najpopularnejši član stranke po vseh razpoložljivih anketah javnega mnenja.

    • Veste kaj, za državnika moraš pa biti pogumen zdaj inne za 75 let nazaj !
      Ocenjujte Pahorja na tak način .
      Edini državnik , ki kaj pomeni v SLO je g. Janša ! Ki si je upal poseči v ključno dogajanje v EU in v 1840 miljard evrov ! V obstoj EU ….S pismo, ki je pomagalo rešiti strašen problem…Vi pa o Pahorju…

    • Za oba tako imenovIana spravna dogodka si Pahor še ni zaslužil nslova državnik leta, saj ne zaradi požiga Narodnega doma v Trstu in ne zaradi koroškega plebiscia država Slovenija ni bila v sporu z Italijo oziroma Avstrijo

      Težave pri medsebojnih odnosih so povzročali predvsem naši radikalni postkomunistični levičarji, ki si s tem zagotavljajali nezasluženo pozornost, ki bodo pa to počeli še naprej. In državnik leta Pahor jih zaradi njihovega početja ne bo okaral.

      • Res je.
        To tudi jaz opažam, da dela Pahor zelo “v rokavicah” z Levico, pa čeprav bi tudi njim moral povedati, da nimajo pravice delati DRŽAVI ŠKODO !

        Levica se obnaša NEODGOVORNO na vseh ravneh – tajo pri VAROVANJU državne MEJE, kot pri spoštovanju Corona-ukrepov in končno pri spoštovanju ZAKONITE VLADE in predvsem tudi pri spoštovanju – kulture naših PRADEDOV in naše VOJSKE, katere poveljnik je prav Pahor.

        In tu, bi bil Pahor dolžan povzdigniti GLAS v dobro države in našega NARODA in ZDRAVJA.

        Vidi se mu, da je bil toliko časa samo v Levi družbi, čeprav je med vsemi Levimi najboljši.

      • Pahor je oboževalec leporečja in protokolarnih ceremonij, koristnega je pa malo od njega.

        Priznam, da sem ga dvakrat v finalu pomagal izvoliti, da sem s tem pomagal preprečiti in izvoliti še večje zlo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime