30 let po imenovanju prve demokratično izvoljene slovenske vlade izzivi vladajoče politike ostajajo podobni

Mineva 30 let od imenovanja slovenske demokratično izvoljene vlade, ki si je zadala demokratično preobrazbo države in izpeljala osamosvojitev ter postavila temelje za razvoj Slovenije.

Danes, 30 let kasneje, se 14. vlada po vrsti sooča s podobnimi izzivi kot prva, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Pahor: Potrebujemo cilj in vizijo


Prva slovenska vlada je vse podredila enemu osrednjemu cilju, je na današnji slovesnosti ob obletnici dejal predsednik države Borut Pahor. Takšno osredotočenost po Pahorjevi oceni potrebuje tudi aktualna vlada, ki da mora oceniti, kaj je osrednje politično poslanstvo vlade in države, vizija, naloga in načrt.

To je potrebno, da bi Slovenija iz zahtevnih časov izšla trdnejša, razvitejša in bogatejša. Osredotočenost na strateški cilj izhoda iz trenutnih razmer je po Pahorjevih besedah tudi odgovornost opozicije, ki mora razumeti pomen sodelovanje.

Peterle: Slovenija je demokratično preobrazbo dosegla le delno


Po ocenah prvega predsednika te vlade Lojzeta Peterleta je bil cilj Demosa predvsem demokratična preobrazba države, ki pa smo jo dosegli le delno. Prve demokratične volitve niso bile podarjene, ampak je do njih prišlo zaradi notranjega demokratičnega pritiska v širšem kontekstu propadajočega komunizma, je dejal na današnjem sprejemu pri predsedniku republike.

Poudaril je, da brez zmage Demosa in kasnejše vlade ne bi bilo plebiscita, ne proglasitve samostojnosti, zmage v vojni za Slovenijo, uvedbe lastnega denarja in mednarodnega priznanja. “Ostali bi pri sanjah, deklaracijah in podrejenosti,” je dejal Peterle. Izpostavil je, da ni šlo samo za osamosvojitev, ampak je bilo potrebno vzpostaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne  države in socialno tržnega gospodarstva.

Želja po enotnosti, spoštljivosti in dialogu


"Izvolitve prve vlade se spominjamo v času globalne in evropske krize ter  nove slovenske politične polarizacije. Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij,” je še dejal Peterle. Aktualni politični garnituri je zaželel, da bi jo različnost bogatila in bi z visoko politično kulturo združila ustvarjalne sile za tisto, kar nas lahko kot nacijo okrepi in nam zagotovi varno in demokratično prihodnost.

Tudi obrambni minister Matej Tonin je v zapisu na Facebooku dejal, da so voditelji Demosove vlade znali so gradili na točkah, ki so jih povezovale. "V teh prelomnih časih je za to na mestu poziv k več enotnosti, spoštljivosti in dialoga v celotnem slovenskem javnem prostoru," je zapisal. Tudi on je pozval k svigu politične kulture, pa tudi k opustitvi starih zamer. "Če imamo Slovenke in Slovenci skupen cilj, lahko dosežemo nemogoče in smo vedno v družbi zmagovalcev," je še zapisal Tonin.

KOMENTAR: Uredništvo
Drug čas, a podobni izzivi
Le delna izpeljava tranzicije, na katero so zadnjih 30 let opozarjali številni zgodovinarji, akademiki in intelektualci, botruje dejstvu, da so pred 14. vlado še vedno nekateri enaki izzivi, kot pred prvo. Slovenija ima kljub demokraciji še vedno težave z vladavino prava, neodvisnostjo sodstva, korupcijo, nepluralnostjo medijev in šolstva. Demokracije nismo ponotranjili, politične kulture nismo docela razvili. Komunizem čez noč ni presahnil, nadel si je le masko demokratičnosti, prakse pa so ostale. Pred aktualno desno vlado je v tem smislu še vedno demokratizacija države. Trenutna vlada se je, kot prva, znašla v hudi krizi, nasprotovanju medijev in opozicije. A iz te krize bo lahko izšla le povezana, jasno zavezana vladavini prava, transparentnosti, pluralnosti in odločnemu delu za ljudi, ki morajo videti jasen cilj, h kateremu jih vlada vodi. Brez tega, jo bodo, kot prvo, odnesli notranji konflikti in pritiski opozicije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike