Župan Mengša Bogo Ropotar izgublja bitko glede Marijinega znamenja

Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.

Pred nekaj meseci smo pisali o zapletu v Mengšu, kjer župan Bogo Ropotar (občino vodi od leta 2022) vztrajno zavrača zavzemanje občanov, da bi veliko Marijino znamenje, ki je skoraj celo stoletje krasilo center mesta (Glavni trg), spet postavili na tej izvirni lokaciji. Znamenje Marije Brezmadežne so prebivalci Mengša na Glavnem trgu postavili že davnega leta 1857, v času Avstrijskega cesarstva. Bilo je ponos kraja.

Namen vrnitve

Komunistična oblast ga je po drugi svetovni vojni leta 1955 s tega mesta odstranila, pri čemer po besedah starejših Mengšanov nihče od domačinov ni hotel sodelovati pri rušenju, zato je morala lokalna oblast delavce poklicati iz Kamnika. V času »stare« občine Mengeš nato sploh niso dovolili postavitve znamenja niti pred župnijsko cerkvijo sv. Mihaela. V to je privolila šele nova občina Domžale leta 1967. Tudi v času po osamosvojitvi in ponovni vzpostavitvi občine Mengeš znamenja niso vrnili na prvotno lokacijo, a se je v času prejšnjega župana Franca Jeriča zadeva le začela premikati v tej smeri. Tedaj so začeli na občini skupaj z investitorjem, Direkcijo RS za ceste, snovati prenovo Slovenske ceste, osrednje prometnice skozi mesto, kar je omogočila izgradnja mengeške obvoznice nekaj let prej.

Namen je bil, da se znamenje postavi na izvirno lokacijo na Glavni trg, pri čemer so za soglasje zaprosili tudi župnijo Mengeš. Ta je občini poslala soglasje že leta 2019. A pred prestavitvijo znamenja (skupaj s kamnitim temeljem in stebrom) na prvotno mesto se je izkazalo, da ga je treba celovito prenoviti, zaradi česar je občina pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), območni enoti Kranj, naročila konservatorski načrt za obnovo. Tako je bil kip Marije nekaj dni pred lokalnimi volitvami leta 2022 odpeljan na restavriranje pod okriljem ZVKDS, OE Kranj.

Županovo vsiljevanje župniji

Toda z novo občinsko oblastjo – potem ko je županovanje po zmagi na volitvah prevzel sedanji župan Bogo Ropotar – se je stvar zasukala v popolnoma drugo smer. Ropotar namreč postavitvi znamenja na Glavni trg odločno nasprotuje, pri čemer se je skliceval na mnenje ZVKDS. Sredi junija je na župnijo Mengeš župan poslal dopis, da bo občina začela z izdelavo novih temeljev za znamenje, »ki bodo na obstoječi lokaciji« (pri cerkvi). Ob tem je arogantno dodal, da za gradbena dela ne potrebujejo soglasja župnije, »saj so vsa soglasja in pogoji že izdani s strani pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vsa dela, ki jih občina izvaja v tej zvezi, so predhodno pogojena in odobrena s strani pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD).«

Ropotar je torej župniji skušal vsiliti ponovno postavitev znamenja pred cerkvijo, na njeni lastni parceli, čeprav se s tem župnija ne strinja. A za to je imel tedaj dejansko še zaslombo na ZVKDS, ki ga že deset let vodi generalni direktor Jernej Hudolin. Pri Domovini smo julija letos na zavod poslali vprašanja, ali res zahtevajo, da se znamenje postavi ob cerkvi, tudi če župnija tega ne želi, saj bi rada postavitev na prvotno lokacijo iz 19. stoletja. Je ZVKDS izdal kakšno odločbo, dokument o tem, kam se mora znamenje postaviti? Kakšno je njihovo stališče: naj stoji na mestu ob cerkvi ali na prvotni lokaciji na Glavnem trgu?

Zavajanje ZVKDS

Kot so nam odgovorili tedaj, je ZVKDS na zahtevo občine Mengeš (v obdobju prejšnjega župana) napisal, da je prestavitev sicer možna, če se izkaže, da bi ta bila brez škode za materialno substanco znamenja. Kot pogoj je bil zahtevan tudi konservatorsko-restavratorski elaborat. V istem dopisu so navedli še, da je treba pretehtati, ali je nekdanja lokacija na Glavnem trgu v današnjem času res primernejša od obstoječe (ob cerkvi). »Treba je izdelati prostorske preveritve (fotomontaže), ker se je okolica bistveno spremenila (prometno, arhitekturno in urbanistično) in je vprašanje, če bi imel obelisk še primeren ambient ali pa je zanj trenutna lokacija (pri cerkvi) primernejša.«

Dodali so, da je pogoj za postavitev na Glavni trg »predhodna ukinitev semaforiziranih križišč«. Januarja 2023 je bil sklican sestanek na občini Mengeš in zavod je bil pozvan, da se odloči glede lokacije. »Ker za prestavitev znamenja in celostno ureditev okolice na novi lokaciji zavodu ni bila poslana nobena dokumentacija oziroma ta sploh ni bila izdelana, je zavod marca 2024 izdal soglasje, da se znamenje, takšno, kot je, restavrira in ohrani na obstoječi lokaciji (pri cerkvi). Obstoječa lokacija predstavlja bolj kulturno doživljajsko okolje za znamenje. Znamenje je na sedanji lokaciji uradno registrirano in se varuje kot kulturna dediščina pri Ministrstvu za kulturo RS.«

Dr. Prelovšek v bran stroke

Šlo je za škandalozno mnenje ZVKDS, glede katerega se je takrat za tednik Domovina opredelil tudi eden najbolj priznanih umetnostnih zgodovinarjev na Slovenskem dr. Damjan Prelovšek. Menil je, da očitno stroke na področju spomeniškega varstva na ZVKDS sploh ni več. Namesto znanja imajo ideologijo. Gre za argumente na ravni nekdanje komunistične oblasti, ki je leta 1955 odločila, da se Marijino znamenje z Glavnega trga v Mengšu odstrani. Želeli so pač umakniti nekaj cerkvenega iz središča mesta. Pri tem velja opomniti, da znamenje sploh ni v lasti cerkve, pač pa je vseskozi od občanov oziroma občine. Dr. Prelovšek je zatrdil, da ni nobenih ovir z vidika prometa za postavitev na Glavni trg. »Da bi recimo znamenje oviralo preglednost v prometu, preglednost semaforjev, je nesmisel. Nima nikakršne zveze s tem.«

Po njegovih besedah je žal na oblastni ravni pri nas prepričanje, da je treba čim več cerkvenih obeležij umakniti pred širšo javnostjo. Kot vsa druga tedanja avstrijska mesta v 19. stoletju je tudi tu Marijino znamenje urbanistično določalo kraj. S severa je opredeljevalo vhod iz Gorenjske v Mengeš in na drugi strani proti Kamniku. Lokacija ob cerkvi ne more biti »bolj kulturno doživljajsko okolje za znamenje« kot tista, kjer je bilo zgodovinsko postavljeno, je poudaril.

Popoln preobrat

Zanimivo, pred nekaj tedni je prišlo na ZVKDS do popolnega preobrata. O tem so nas obvestili iz civilne iniciative za postavitev Marijinega znamenja na Glavnem trgu v Mengšu, ki jo vodi nekdanji župan Janez Per (mandat 1994–1998). Zadnje mnenje ZVKDS je, da ne nasprotuje postavitvi Marijinega znamenja na izvirni lokaciji, »čeprav se je ta malenkostno spremenila. Vendar te spremembe, ki so se z vzpostavitvijo obvozne ceste okoli naselja skorajda izničile, ne vplivajo na sporočilnost spomenika, na njegov prostorski in zgodovinski kontekst.« Dodali so, da ni nobenih zadržkov za postavitev znamenja na izvirni lokaciji (Glavni trg); s tem bi trgu vrnili njegovo likovnoestetsko in zgodovinsko pričevalnost, h kateri so že pred desetletji veliko prispevali sami občani. 

Ni jasno, kaj je botrovalo tej spremembi stališča za 180 stopinj, toda pri civilni iniciativi, ki jo podpira približno 1.500 občanov, so prepričani, da zdaj ni več nobenih zadržkov. Župana Ropotarja smo tako vprašali, ali je seznanjen s tem zadnjim mnenjem ZVKDS. Zakaj kljub temu še vedno nasprotuje postavitvi znamenja na prvotni lokaciji? Do konca redakcije odgovora z občine nismo prejeli. Postavlja se tudi vprašanje, kako so na zavodu pod vodstvom arhitekta Hudolina sprejeli diametralno nasprotno mnenje, kot so ga imeli le nekaj mesecev prej. Na čelo ZVKDS ga je pred desetimi leti, v času vlade Alenke Bratušek, postavil tedanji minister za kulturo Uroš Grilc, sicer kader Zorana Jankovića.

ZVKDS: Nobenih zadržkov ni za postavitev znamenja na izvirni lokaciji; s tem bi trgu vrnili njegovo likovnoestetsko in zgodovinsko pričevalnost.

Hladen tuš z nadškofije

Izpostaviti velja, da je župan Ropotar sam že pred tem za mnenje zaprosil tudi Nadškofijo Ljubljana – da bi izrazili, za katero lokacijo znamenja se zavzemajo. Že avgusta letos so mu sporočili, da podpirajo stališče župnije Mengeš za postavitev na Glavnem trgu. Na splošno se zavzemajo, »da se spomeniki vračajo oziroma postavljajo na izvornih – prvotnih lokacijah«.

Iz župnije Mengeš pa so na občino septembra naslovili dopis, da so sprejeli enoglasno mnenje za vrnitev Marijinega stebra na Glavni trg, od koder je bil leta 1955 odstranjen. Marijin kip je že restavriran in pri cerkvi čaka, da se najprej na Glavnem trgu postavijo kamniti deli spomenika s stebrom in na koncu še kip. Kamniti deli še niso sanirani. Občina je sicer letos skušala že samovoljno postaviti spomenik nazaj ob cerkev.

Iz župnije Mengeš so na občino naslovili dopis, da so sprejeli enoglasno mnenje za vrnitev Marijinega stebra na Glavni trg.

V civilni iniciativi so ogorčeni nad ravnanjem župana Ropotarja v zvezi z njihovo pobudo za zbor občanov.

(D180: 44)