Zdravje Slovencev po regijah: Zaradi alkohola največ težav med Štajerci in Prekmurci

V Sloveniji vsako leto zaradi alkohola umre okrog 800 ljudi, celotni stroški posledic uživanja alkohola pa znašajo vsaj 235 milijonov evrov, kar je skoraj 3-krat toliko, kot poberemo iz trošarin. 

Največ bolezenskih in drugih težav zaradi alkohola je v vinorodnih okoliših Štajerske, manj pa je to problem v zahodnem delu Slovenije.

Na Domovini začenjamo serijo člankov, v katerih bomo poskušali strniti in analizirati podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o zdravju Slovencev po občinah oz. regijah za leto 2016 in 2017.

Danes se lotevamo tematike v Sloveniji zelo razširjenega uživanja alkohola in z njim povezanih zdravstvenih problemov.

Alkohol je najbolj razširjena in verjetno najstarejša droga, po kateri vsaj občasno poseže večina ljudi. V manjših količinah ima nekatere ugodne duševne učinke v smislu sprostitve in lažjih socialnih interakcij, ki s količino hitro preidejo v neprijetne posledice za psiho in telo, še posebej težke pa so posledice zasvojenosti z alkoholom, tako za posameznika kot družbo.

Dejstvo je, da je slovenska družba do alkohola in alkoholizma zelo tolerantna. V letu 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od petnajst let, v povprečju spil 114,6 litrov piva, 44,5 l vina ter 2,2 l žganih pijač, s čimer smo deveti na svetu.

V NIJZ kritični zaradi slovenske tolerance do alkohola

"Pomembno je poudariti, da so pivske navade prebivalcev, odnos do alkohola in dostopnost do alkohola v Sloveniji problematični," ocenjujejo v NIJZ. Moti jih izrazito strpen odnos do pitja alkohola in opijanja v javnosti.

Po njihovih podatkih se v Sloveniji vsak dan v bolnišnici zaradi bolezni, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, zdravi 10 ljudi, na leto pa jih umre okoli 800. Zaradi posledic uživanja alkohola vsako leto v bolnišnico sprejmejo med 150 in 200 najstnikov.

Poleg tega na leto v prometnih nesrečah zaradi alkohola umre med 70 in 80 ljudi.

Dejanske posledice alkohola na zdravje ljudi pa so neprimerno večje in težko izmerljive, delno se skrivajo denimo v višjih obolevnostih zaradi raka prebavil, srčno-žilnih bolezni in duševnih motenj, katerih podatke bomo podrobneje analizirali v prihodnje.

NIJZ navaja izračun, da celotna vsota stroškov (zdravstvenih, gospodarskih, kriminalnih itd.) zaradi alkohola na leto znaša 235 mio €, medtem ko se v proračun nabere za borih 90 mio € trošarin.

Regionalna razporeditev obolevnosti zaradi alkohola

Če pogledamo Inštitutovo karto bolezni, pripisljivih neposredno alkoholu, je nekaj stvari precej očitnih. Vidna je splošna razlika med zahodno in vzhodno Slovenijo – v vzhodni so te bolezni pogostejše, čeprav razlika ni tako velika kot pri mnogih drugih vprašanjih.

Obolevnost je (nepresenetljivo) obratno-sorazmerna z razvitostjo občine in pa dostopnostjo krajev – v skoraj vseh mestnih občinah je denimo zelo nizka. Območja, ki se odrežejo najslabše, so Haloze, Prlekija, Prekmurje, Kozjansko in Bizeljsko, Mirenska dolina, torej vinorodni kraji, in pa Zasavje.

[caption id="attachment_96475" align="aligncenter" width="640"] (Klik za povečavo vir: NIJZ)[/caption]

Kaj priporoča NIJZ?

NIJZ v spremljajočih besedilih opozarja, da je zdravstvena škoda zaradi alkohola preprečljiv pojav in da je pomembno prizadevati si za nižjo strpnost do (zlorabe) alkohola v družbi, podobno kot se je npr. v zadnjih desetletjih zmanjšala strpnost do vinjene vožnje.

Začne se že z dostopnostjo alkohola mladim, ki je v Slovenija gotovo (pre)velika in ki ima negativne vplive na telesno in duševno razvijajoče se mladostnike ter njihov bodoč alkoholni "zdravstveni karton" – Inštitut denimo v zadnjih letih beleži celo porast hospitalizacij med mladimi.