Zakaj je nedeljski referendum v Italiji tako pomemben za prihodnost Evropske unije

Uredništvo

30. 11. 2016 ob 18:06
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Italijanski volivci bodo v nedeljo, 4. decembra, na referendumu o ustavni reformi odločali o korenitih spremembah ustroja in pristojnosti senata, zgornjega doma italijanskega parlamenta.

Ta referendum pa ni toliko pomemben zaradi reforme same po sebi, ampak predvsem zaradi politične stabilnosti v naši zahodni sosedi. Italijanski premier Matteo Renzi je namreč na referendumski uspeh vezal tudi zaupnico vladi, kar pomeni, da bi v primeru zavrnitve sprememb ta padla.

Slednje pa bi odprlo vrata na oblast populističnem Gibanju 5 zvezd.

Ankete zaenkrat kažejo 54 % nasprotovanje reformi.

Oči celotnega sveta, predvsem pa voditeljev Evropske unije, so tako strahoma uprte v Italijo, saj bi referendumski NE in odstop vlade dejansko pomenil tretji upor proti političnem establišmentu v pomembni Zahodni državi; za brexitom in zmago Trumpa v ZDA.

A temu tveganju navkljub je Renzi v pomembnost ustavne reforme prepričan tako močno, da je nanjo vezal zaupnico vladi. Prepričan je namreč, da bi reforma v državi, ki je v zadnjih 71 letih (od konca druge svetovne vojne) zamenjala že 65 vlad, povečala politično stabilnost in učinkovitost vladanja.

Kaj se spremeni, če Italija podpre reformo?

Z ustavno reformo bi večino sprememb doživel drugi dom italijanskega parlamenta, torej senat. Spremenjen bi bil njegov ustroj in pristojnosti ter tudi sam zakonodajni postopek. Ustavna reforma krepi moč centralne vlade nasproti regijam, te bi namreč izgubile večino moči pri odločanju o okoljski politiki, energetiki, zaposlovanju in prometu.

Število senatorjev bi se z reformo iz 315 zmanjšalo na 100. S tem bi Italija prihranila pol milijarde evrov. Senatorji ne bi bili več neposredno izvoljeni, saj bi jih pet imenoval predsednik, 74 senatorjev bi imenovali regionalni sveti, 21 senatorjev pa bi iz svojih vrst izbrali župani.

Senat bi med drugim izgubil pristojnost, da vladi izglasuje nezaupnico, predvsem pa bi pri sprejemanju večine zakonov izgubil odločevalsko moč ter ne bi več imel pristojnosti glede potrjevanja italijanskega proračuna. Odločal bi lahko le še glede sprememb ustavnih zakonov ter o odnosih med Italijo in EU.

Kritiki: reforma spodkopava demokracijo

Ustava, ki je bila v Italiji dopolnjena leta 1970, je bila v obstoječi obliki sprejeta prav z namenom omejiti moč državnih vlad. Vzvode odločanja so enakomerno porazdelili med oba domova parlamenta, hkrati pa posameznim regijam zagotovili še pomembno raven avtonomije, ravno zato, da se Italiji ne bi več mogel zgoditi totalitarni režim.

Prav tu kritiki vidijo težavo ustavne reforme, saj bi po njihovem mnenju spodkopala demokracijo v Italiji. Zabrisala bi mejo med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti.

Med največjimi kritiki so italijanske regije, ki jih bodo spremembe neposredno zadele. Izgubile bodo namreč veliko sedanje politične moči, njihovi predstavniki pa bodo po novem voljeni glede na politične in ne regijske interese.

Po reformi bi namreč veliko večino v Poslanski zbornici imela zmagovita stranka na volitvah, ki bi dobila kar 54 od 100 mandatov. To bi jo zagotovo ustoličilo na oblasti za celoten petletni mandat.

Kritiki se prav tako ne strinjajo z oceno vlade, da bi z zmanjšanjem senata prihranili pol milijarde evrov. Sami namreč pravijo, da bi bil prihranek "le" 57 milijonov. Po njihovem mnenju pa bi se Italija zopet zapletla v centralizem Rima.

The Economist: sprejetje reforme bi pomenilo nevarnost, da se Italiji zgodi nov Mussolini

"Italija zares nujno potrebuje reforme, a ne takšne, kot jih ponuja Renzi na referendumu," so zapisali v znani britanski reviji The Economist. Čeprav tudi sami zaznavajo nevarnost, da ob padcu referenduma in vlade oblast prevzame Gibanje 5 zvezd in Italijo odpelje iz evroobmočja, je po njihovem še vedno bolje, da Italijani reforme ne podprejo.

V uredništvu The Economista namreč ocenjujejo, da bi sprejetje reforme v Italiji na oblast dejansko lahko pripeljalo politika tipa Mussolini ali Berlusconi ter mu obenem omogočilo absolutno moč vladanja.

KOMENTAR: Uredništvo

Italijani na volitve stisnjenih zob

Reforma o kateri bodo v Italiji odločali v nedeljo, je zares prelomna. Premier Renzi se z njo ukvarja že več kot dve leti, saj dvakrat zanjo ni dobil zadostne dvotretjinske podpore v italijanskem parlamentu. Po italijanski zakonodaji je tako moral razpisati referendum. Dejstvo je, da Italija reforme še kako potrebuje, saj obstoječi politični sistem omogoča korupcijo na vseh ravneh. A pri tej reformi izboljšanja zakonodaje v to smer ni zaznati, nasprotno, obstajajo nastavki, ki bi politično korupcijo lahko še okrepili. Senat bi kar naenkrat postal zakonodajno telo, ki bi bil voljen le na podlagi političnih interesov, regije pa bi izgubile svojo moč. Ni čudno, da so s to reformo najbolj nezadovoljne regije z juga države, ki se že zdaj čutijo pozabljene od nacionalne oblasti. A tudi kritikom reforme ne bo lahko v nedeljo glasovati proti. Njihov glas bo skorajda zagotovo pomenil glas za populiste Gibanja 5 zvezd in velik korak k njihovi zmagi na predčasnih volitvah. To pa bi zelo destabiliziralo Italijo posledično tudi EU. Ni čudno, da banke in borze živčno pogledujejo proti Škornju, populisti iz celotnega sveta pa se nadejajo novega vetra v svoja jadra. Najverjetneje bo večina Italijanov v nedeljo volila s stisnjenimi zobmi. Bodisi zato, ker bodo v strahu pred populisti glasovali za slabo reformo, bodisi pa zaradi zavedanja, da njihov glas proti reformi tlakuje uspeh populistov.