Z epidemijo COVID 19 se vzporedno širi tudi epidemija anksioznosti – kako jo ustaviti?

vir: pixabay.com

Anksioznost je človekov prirojeni odziv na situacijo, ko imamo občutek, da se nam majejo tla pod nogami. Ljudje se na to odzivamo različno, kar pa je predvsem pomembno vedeti je, kako to situacijo obvladati, bodisi kot vlada, bodisi kot običajni državljani.

S posledicami epidemije anksioznosti se že soočamo, obe epidemiji, pa druga drugo krepita, v kolikor ne pride do primernih odzivov na obe. Zato je dobro vzeti na znanje, kar ima o tem povedati priznani slovenski psiholog in profesor dr. Kristjan Musek Lešnik.

V preteklih dneh, ko je bilo okužb še manj smo bili v Sloveniji priča stigmatizaciji, občasno pa celo že sovražnemu odnosu do ljudi, ki so se izkazali za pozitivne na virus COVID 19. Družina iz Bele Krajine se je bala vrniti domov, nekaj podobnega se je dogajalo tudi na Gorenjskem in še kje.

Gre za primere anksioznosti, ki je sicer prirojen človeški odziv na krizo, se pa pri različnih ljudeh manifestira različno. Za to, da epidemijo anksioznosti, ki narašča skupaj z epidemijo COVID 19, pogosto pa še hitreje, zaustavimo, se je je potrebno najprej zavedati njunega medsebojnega vpliva.

Obe epidemiji druga drugo namreč krepita. Več kot je virusa, bolj smo anksiozni, kar pa negativno vpliva tako na imunski sistem kot na treznost naše presoje, kar vodi v hitrejše širjenje virusa in krog je sklenjen. V tem boju, kjer je na preizkušnji trdnost in povezanost naše skupnosti, je pomembno, da se tega problema zavemo na vseh nivojih, tako vladnem, kot našem, državljanskem.

Širjenje virusa med nami je močno načelo našo cono udobja. Dogajanje zadnjih dni nam razkriva, kako ranljiv je človek, kako ga lahko na kolena spravi nekaj tako majhnega, nevidnega, kot je virus. Marsikomu se zdi, da izgublja tla pod nogami in anksioznost nastopi kot naravni odgovor.

Različni odzivi na kritične situacije

Ne gre za to, koliko je nekdo strpen ali izobražen, gre za proces, ki je evolucijsko del nas. Odzivi različnih ljudi v tem primeru pa so lahko bistveno različni. Dr. Musek Lešnik jih v grobem razdeli v tri skupine.

Prva skupina se odzove s poskusom nadzorovanja prihodnosti. To so ljudje, ki se ravnajo po principu »treba se je pripraviti« in zanje včeraj tekoči trakovi diskontnih trgovin niso bili dovolj dolgi. S kopičenjem zalog uravnavajo svojo notranjo tesnobo.

Druga skupina so zanikovalci. To so ljudje, ki se tolažijo, da virus »ni hujši od običajne gripe« ali da »mladi niso ogroženi«. Oni svojo notranjo tesnobo brzdajo s skrivanjem glave v pesek, zanikanjem grožnje in norčevanjem iz nje.

Tretja skupina izgubo osebnega nadzora nad situacijo kompenzira z zaupanjem v zunanji nadzor. Zaupajo, da imajo pristojni v državi stvari pod nadzorom, da so kompetentni in bodo znali preprečiti najhujše.

Ravnovesje in kompetentna oblast kot predpogoj za uspešno ukrepanje

Ravnovesje med temi skupinami pa določa zdravost odziva družbe na krizno situacijo, pri čemer je zaželeno, da je čim večji delež populacije v tretji skupini. Prva skupina namreč povečuje paniko, druga pa z neodgovornim ravnanjem povečuje krizo, denimo število okužb.

Toda za tretjo skupino je predpogoj tudi kompetentna oblast. Oblast torej, ki se je s primernimi ukrepi sposobna soočiti s krizo in kar je skoraj enako pomembno, zna z javnostjo dobro komunicirati. Ljudje, zadolženi za komuniciranje pa poznajo psihologijo ljudi in se v skladu s tem tudi odzivajo.

Pomembno je, da so informacije odkrite, kakovostne in redne. Ljudje bodo namreč vseje iskali informacije zaradi svoje osnovne potrebe po informiranosti, in v kolikor na voljo ne bodo kakovostne uradne informacije, se bodo zatekli na splet k temu, kar bo pač na voljo.

Pojav socialnih omrežij in interneta dela tukaj pogosto medvedjo uslugo, saj ljudje živimo v določenih mehurčkih, ki nam prikazujejo le informacije, ki so nam pisane na kožo. Če smo že sicer bolj nagnjeni k paniki, bo večja verjetnost, da bomo brali apokaliptične članke.

Kako lahko anksioznost zmanjšujemo sami?

Novi vladi, ki bo predvidoma potrjena čez nekaj ur tako želimo srečno roko in kompetentnost pri ukrepanju in obveščanju javnosti, pomembno pa je, da preventivno ravnamo tudi sami.

Dr. Musek Lešnik nam za čas karantene, ko bomo več časa doma svetuje, da se lotimo rutin, še posebej takih, ki nas pomirjajo. Zdaj je čas, da preberemo kakšno dobro knjigo, ustvarimo kakšno kulinarično dobroto in se posvetimo delu na vrtu. Počnite stvari, hobije, ki jih imate radi, in vas pomirjajo.

Hkrati seveda ne smemo izgubiti občutka, da je situacija resna in redno spremljati ključnih informacij, vendar pa s spremljanjem novic nikakor ne gre pretiravati, saj stalno spremljanje novic anksioznost le povečuje. Kot še dodaja se je treba zavedati, da je občutek za resnost situacije pri mladostnikih šibkeje razvit.

V tem času je tudi ključna vloga medijev, da se odpovejo klik-baitom in v javnost posredujejo kakovostne informacije, ki so ključne za informiranje prebivalstva, hkrati pa po nepotrebnem ne povečujejo panike.

Na preizkušnji pa je tudi naša družbena solidarnost. Bomo znali premagati sami sebe in svoje egocentrične želje ter se zavedli potreb drugih ter ravnali zaščitniško do vseh delov družbe?

 

 

7 komentarjev

  1. Večji problem kot anksioznost je trenutno lahkomiselnost ljudi, ki bodisi podcenjujejo nevarnost korona virusa, bodisi se zaradi skupnega dobra niso pripravljeni odreči svojim razvadam in luksuzu.

    Ko nastopijo psihologi, se stvari zlepa ne postavijo na pravo mesto.

    Določena mera anksionosti je celo potrebna, da tiste, ki nevarnosti na razumski ravni niso pripravljeni ali niso sposobni priznati, do tega pripravita tesnoba in strah.

  2. Ti komentarji psihologov, o tem da ljudje nakupujejo, ker se bojijo da bodo ostali brez hrane, so velika neumnost. Hrano si vnaprej kupiš zato, ker svetujejo da se ne gužvamo v vrstah in ker tako v primeru da zboliš nisi odvisen od pomoči drugih. Tisti, ki se bojijo da bo zmanjkalo hrane, so minimalni delež vseh, ki smo v zadnjem času več nakupovali.

  3. Evropsko bruseljsko vodstvo je spet pri varnosti pogrnilo.

    Bilo je proti omejevanju potovanj in zapiranju meja zaradi C virusa.

    Zato pa se je ta tako razširil.

    Tudi naša prejšnja vlada je temu sledila in ni preko ministrstva za zdravje takoj odredila, da mora vsak v 14 dnevno izolacijo, ki je bil v Italiji.

  4. Vse to je dokaz:
    – da mejne kontrole in evidence morajo biti, sicer smo v temi
    – da nam le domače okolje nudi popolno varnost, ne pa brezglava potovanja
    – da je globalizacija najhujše moderno zlo za ljudi, živali in rastline, ker je spodbujevalka okužb in bolezni.

  5. Res pa je, da ko ljudje pobegnejo iz trgovin z nabranim brez plačila, pa se ne moremo slepiti s tem, da so samo nervozni in zaslepljeni.
    Ne, NEPOŠTENI SO in samo izkoriščajo to situacijo sebi v prid.
    Da pa smo ljudje egoisti, to pa potrjujejo ti dogodki po trgovinah.

Komentiraj