Pomanjkanje goriva – kot v Jugoslaviji

Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtja Hormuške ožine, skozi katero poteka dvajset odstotkov svetovnega trga nafte, je narasla cena pogonskih goriv. Cene na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah niso več regulirane, tako da jih lahko trgovci prosto oblikujejo.

Cena dizelskega goriva na Petrolovih obmejnih bencinskih servisih se je dvignila nad 2 evra za liter, cena litra 95-oktanskega bencina pa znaša okoli 1,93 evra. Petrol jih je od petka dvigoval postopoma, nižja pa je cena na avtocestnih servisih Mol-a ter Ine, saj je liter dizelskega goriva okoli 1,79, za liter bencina pa boste morali odšteti okoli 1,68 evra. Dvignile so se tudi cene na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest, saj se je liter 95-oktanskega bencina podražil za 11,5 centa na 1,58 evra, dizelsko gorivo, za katerega na liter odštejemo 1,69 evra, ker se je cena dvignila za 16,8 centa ter kurilnega olja, ki po podražitvi za 18,3 cente, liter stane 1,34 evra.

Cene bodo veljale le en teden in ne štirinajst dni, še vedno se izvaja začasna omejitev točenja goriva za fizične in pravne osebe, na posamezni črpalki je dnevno omejeno na 50 litrov za fizično osebo ter 200 litrov za pravno osebo. Na celotno situacijo vpliva tudi lanskoletni spor države s Petrolom glede regulacije cen na avtocestnih bencinskih črpalkah. Ponekod po državi zaradi izrazitega povpraševanja na določenih bencinskih črpalkah primanjkuje goriva ter predvsem kurilnega olja.

Pomanjkanje je nastalo zaradi težav z logistiko ter napačnega odziva vlade. Vlada je sprostila tudi blagovne rezerve, za katere pa je zaprosil le MOL, ter za 30 dni omilila pravila glede časa vožnje in počitka ter uporabe tahografov v cestnem prometu, za voznike vključene v prevoz goriva, za oskrbo slovenskega trga. S tem pa spravlja pod vprašaj varnost na slovenskih cestah, saj bodo morda vozniki vozili utrujeni.

Inflacija

Dvig cen goriva pa bo vplival tudi na inflacijo na drugih področjih, ker so cene energentov pomembne v košarici dobrin ter na tiste panoge, ki so energetsko intenzivne in se bo to preneslo v cene proizvodov in storitev, razloži Matej Lahovnik iz Ekonomske fakultete. Vse to bomo čutili tudi običajni potrošniki, saj bo podražitev neposredno vplivala na stroške prevoza ter ogrevanja. Po njegovih besedah pa niso problem le cene nafte, temveč visoke državne dajatve, ki v ceni goriva denimo znašajo 60 odstotkov, medtem, ko je sama surovina le 30 odstotkov cene. Fosilna goriva, torej bencin in dizelsko gorivo, sta močno obremenjena z različnimi dajatvami, ekološkimi taksami, trošarinami in DDV-jem, zato ima država precej manevrskega prostora. Vlada ima v svojih rokah precej vzvodov, vendar, ker ne želi hromiti javne porabe, jih ne izkoristi, še doda Matej Lahovnik.

Dvig cen goriva pa bo vplival tudi na inflacijo na drugih področjih.

Kmetom primanjkuje kurilnega olja

Pomanjkanje goriva vpliva tudi na kmete, ki so trenutno sredi spomladanske sezone, ki postavlja temelje letošnje kmetijske sezone. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek je za Domovino razložil, da se kmetje pripravljajo na setev koruze in soje, urejajo travnike in trenutno je pred vrati prvi vrhunec del na kmetijah. Pove, da so na različne bencinske črpalke, tako MOL-ove kot tudi Petrolove, dali pobudo in predlagali lokacije, na katerih je zaželeno, da se zagotovi tudi kurilno olje. Predvideva se, da se bo pritisk povpraševanja zadnjega tedna počasi polegel in se bodo stvari normalizirale. Na določenih območjih so se kmetje že sedaj primorani posluževati dostave, ki pa je precej problematična, saj nekateri dostavljavci ne sprejemajo dodatnih naročil, dva največja trgovca sta praktično ustavila veleprodajo, čakalne dobe so med štiri do osem tednov.

Kmetje se včasih tudi po dve uri vozijo z avtom in posodami, da najdejo kurilno olje in potem nadaljujejo z delom, vsak se poizkuša znajti na svoj način. Trenutno se soočajo tudi s padanjem cene mleka, rekordno nizko ceno prašičev, podobno je s krompirjem, ki se lansko leto sploh ni mogel prodati.

Zaradi pomanjkanja stabilnosti kmetje upajo, da bodo lahko naredili zalogo goriva po aktualnih cenah, zato izvajajo tudi večje nakupe, saj se obeta zelo nepredvidljiva kmetijska sezona. Bojijo se, da bo prišlo tudi do podražitve mineralnih gnojil, še posebej dušičnih, ki za proizvodnjo potrebujejo zelo veliko energije. Ocenjujejo, da se približujemo podobni situaciji kot v letu 2022, ko je bilo kmetom treba pomagati in če se bo situacija poslabševala, bo z državno pomočjo treba stabilizirati stroške na kmetijah, pove Jože Podgoršek.

Bojijo se, da bo prišlo tudi do podražitve mineralnih gnojil, še posebej dušičnih, ki za proizvodnjo potrebujejo zelo veliko energije.

Točenje tovornjakov

S podobnimi izzivi se srečujejo tudi vozniki tovornjakov, ki imajo omejitev točenja na 200 litrov. Robert Adamič, voznik tovornjaka nam razloži, da se je že v soboto dolga kolona vozil vila iz zadnje Petrolove postaje na Jesenicah, kamor prihajajo po gorivo tudi iz sosednje Avstrije. Po njegovih besedah bi bilo po vzoru iz tujine treba dnevno spreminjati cene. Sam je skoraj vsak dan razpet med Slovenijo in Avstrijo, v slednji od prvega dne vojne v Iraku z gorivom niso imeli nobenih težav. V Sloveniji je zmanjkovalo goriva v veliko krajih, doda gospod Adamič, ponekod zaradi omejitve lahko v tovornjak natoči le 50 litrov.

Vsi si želimo in tudi upamo, da stanje v Hormuški ožini ne bo dolgoročno. Večja pretočnost bi vplivala na padec cen naftnih derivatov na borzah, seveda pa tudi na ostale ponudnice nafte, saj je ZDA že napovedala začasno odpravo sankcij proti Rusiji, predvsem kar se tiče naftnih derivatov. Končna cena je vezana tudi na države, ki so članice Organizacije držav izvoznic nafte, in njihovo ponudbo, pove Matej Lahovnik iz Ekonomske fakultete.

Trenutno stanje je posledica precej paničnih reakcij, tako pri potrošnikih, kot tudi pri tistih, ki špekulirajo s cenami na borzah. Po mnenju Mateja Lahovnika pa je situacija na bencinskih črpalkah nastala tudi zaradi vnaprejšnje napovedi dviga cen goriva ministra za energijo, kar je sprožilo verižno reakcijo s strani potrošnikov.