Washingotn Post: Melania Trump je kulturo goljufanja prinesla iz vzhodnoevropskega šolskega sistema

Uredništvo
9

Morebitna prva dama ZDA slovenskega izvora Melanija Trump je na republikanski konvenciji v ponedeljek prebrala govor, ki je sedaj že legendaren.

Pa ne zaradi izvirnosti ali globine, temveč sledi plagiatorstva – domnevnega prepisovanja od žene sedanjega predsednika Michelle Obama.

Govor je postal središče pozornosti ameriških medijev, komentatorjev in analitikov, ki skušajo razložiti, kako bi se tovrsten plagiat lahko zgodil. Melanija Trump je za NBC namreč povedala, da je govor napisala sama.

Zanimivo in za Slovenijo nič kaj prijetno teorijo je ponudila profesorica politologije Monika Nalepa, ki je v slovitem Washington Postu zapisala, da gre za priučen vzorec goljufanja, ki je modus operandi v (post)komunističnih šolskih sistemih.

Plagiatorstvo in goljufanje pogosta in celo vzpodbujana

Avtorica v Washington postu začenja z naslednjimi besedami o Melaniinem sklicevanju na avtorstvo govora: “če jo primemo za besedo in ji verjamemo, da je sama napisala govor, nam je v pomoč pogled v post-komunistični sistem, ki ga je Melania izkusila ob odraščanju v Sloveniji. V tem sistemu sta plagiatorstvo in goljufanje povsem pogosta in celo spodbujana.”

Dodaja, da je Melania, čeprav ni dokončala študija na Univerzi v Ljubljani, vseeno svoj celoten izobraževalni proces  preživela v slovenskem šolskem sistemu takoj po padcu komunističnih režimov v Evropi. Postkomunistične države pa na intelektualne pravice in lastnino niso polagale preveč pozornosti, opozarja avtorica.

Plagiat je posledica komunistične (pre)vzgoje

Avtorica članka Monika Nalepa tako piše o tem, da šolski sitem v celotni Vzhodni Evropi temelji predvsem na memoriranju informacij. Ta način učenja je ostal kot dediščina komunističnega sistema, kjer se v šolah ni smelo oporekati učni snovi ali se z njo ne strinjati.

“Učenje z memorizacijo raje kot s kritičnim pogledom na učno snov bo več ljudi vodilo v to, da ne bodo spoštovali tuje intelektualne lastnine. Če bo le memorizacija edina stopnja za sodbo o študentovem znanju, bodo študenti dobri le pri ponavljanju tega, kar so se naučili.”

Tudi po padcu komunizma so fakultete ostale iste in učitelji enaki, še lahko preberemo v tem uglednem mediju. Prav tako je znanje učne snovi temeljilo le na memoriranju letnic zgodovinskih dogodkov in ne razumevanja različnih teorij zakaj so se posamezne stvari dogajale.

Goljufanje je tako pogosto, da ti pomagajo celo profesorji

Nalepa še podrobneje opisuje izobraževalni sistem v Vzhodni Evropi, katerega del je bila tudi sama. Označuje ga za svojevrstno goljufijo. Pri tem ponuja svoj primer sprejemnih izpitov za Univerzo v Varšavi na Poljskem.

“Čez 200 študentov nas je bilo natrpanih v predavalnici. Razdeljeni smo bili v tri skupine, vsaka je imela drugo verzijo izpita. To pomeni, da sem v rokah imela drugačno verzijo izpita kot moj sosed na levi ali na tisti na desni. Več kot 20 fakultetnih asistentov nas je nadzorovalo pri izpitu. Prepisovanje je bilo tvegano, saj si lahko izgubil mesto na univerzi, a bilo je pogosto. Če je kdo vprašal za odgovor, mu ga je sosed prišepnil. Tudi jaz nisem bila izjema.”

Avtorica članka dodaja, da je bilo goljufanje nekaj tako pogostega, da so včasih celo sami profesorji povedali odgovore bodočim študentom, da so jim tako povečali možnosti za vstop na univerzo.

To so stvari, ki slovenskim dijakom, osnovnošolcem in študentom niso tuje. V državah Zahodne Evrope in ZDA pa se zdijo neverjetne.

Profesorica političnih ved je torej upravičeno skeptična, da so se stvari v Vzhodni Evropi po njenem odhodu pred 15 leti spremenile. “Kultura se spreminja počasi. Kot sta že Grigore Pop-Eleches in Joshua Tucker rekla: Lahko vzameš dečka iz Vzhodne Evrope, a ne moreš vzeti Vzhodne Evrope iz dečka.”

Vzorci, ki jih je Melania prinesla iz slovenskega šolskega sistema, tako bolj jasno razgrnejo sliko, zakaj gospa Trump svojega govora ni napisala sama, ampak si je delčke raje izposodila.

Nastavijo nam ogledalo, a vprašanje, če se želimo v njem pogledati
Čeprav najverjetneje Melania svojega govora vendarle ni pisala sama, ampak je besede Michelle Obama, namerno ali ne, vanj vključil kateri od za to zaposlenih piscev govorov, pa je profesorica s chicaške univerze slovenskemu šolskemu sistemu prefinjeno nastavi ogledalo.

Na prvo žogo morda reagiramo obrambno, češ, kaj pametujejo ti arogantni Američani, a hkrati težko tajimo, da v Nalepinem pisanju nismo prepoznali svoje srednješolske ali fakultetne izkušnje z našim izobraževalnim sistemom.

Dejstvo je, da bi spoštovana profesorica težko bolje zadela dušo javnega šolstva v Sloveniji, kot ga je v članku o izvorih plagiatorstva Melanie Trump.

Čas je, da se Slovenci ozremo v ogledalo, ki nam ga tu in tam nastavijo od zunaj ter priznamo, da je “kakovostno javno šolstvo” v Sloveniji le prazna fraza, ki služi v propagandne namene Štrukljevim sindikatom v boju za ideološki monopol nad izobraževalnim sistemom.

Avtorica prispevka v Washington Postu, Monika Nalepa, je profesorica politologije na Univerzi v Chicagu, strokovnjakinja za postkomunistično politiko.

9 KOMENTARJI

  1. Ta politologinja je dobro zadela bistvo. Spomnimo se, da je kar nekaj naših politikov moralo odstopiti, ker je prepisalo svojo diplomsko ali magistrsko nalogo. In nenazadnje, tudi enega od naših politikov so pred leti zalotili, da je prepisal del svojega slavnostnega govora od britanskega premiera Tonyja Blaira. Velja pa ta politik med svojimi privrženci za poosebljenje poštenja, zanj celo hodijo protestirat pred sodišča.

  2. A naši profesorji bi nam naj pomagali (goljufati) na izpitih? Resno? Potem sem jaz to očitno “prešpricala”… Jaz svojih srednješolskih in univerzitetnih izkušenj v tem ne prepoznam… če nekdo pri, kaj pa vem, 40+ letih goljufa je to njegova stvar in odgovornost in si povsem zasluži posledice, če je kriv

  3. Če ga je napisala sama in če govori resnico, potem njen govor ni plagiat.
    Če so ji ga napisali drugi (in mislim, da je to bolj verjetno), so krivi tisti pisci, ki so ga napisali Lahko bi bili vsaj izvirni.

  4. Kdo je resnično zaslužen za ozdravitev pacijenta? Je to zdravilo ali zdravnik? Ne to je znastvenik, kateri bolezen odkrije in zanjo izdela zdravilo. Zdravniki so fotokopirni stroji, ki kopirajo znanje zaradi podedovanih lastnosti matere narave in ne ustvarjajo znanja za razvoj zdravil. Ram ni procesor(kateri predela podatke in poda odgovor, kot si za to prizadevajo zdravniki/za zasluge). Če znanje fotokopiraš in na ta način rešiš človeško življenje to ni zasluga, ampak dolžnost ki ti je naložiila mati narava, da ohranjaš življenja. In v kapitalističnem svetu se pozitivne mutacije dobro unovčijo, kar drugače povedano pomeni, v bogati družini se bo vedno rodil bogatt otrok, kateri bo imel več privilegijev kot reven in posledično bo imel boljše izhodišče za lepše življenje. Svobodni kapatilaziem je Darwinovo načelo, preživijo bogati, lepi, zdravi, močni, fleksibilni, inteligentni, za ostale pa ponavadi zmanjka prostora in življenje životarijo. In to omogoča sistem tekmovalnosti. A je naš sistem kaj drugačen ali pa se slepimo? Ali ni dejansko orginal kopija znanja številčnih učbenikov? RAM ni Procesor! Inteligenten človek ni nujno pameten(iz tega izvirajo napačne odločitve oz. zmote)

  5. Verjetno bo res, da je glede prepisovanja bolj strogo v zahodni Evropi in ZDA, kot v proruskem delu, kamor spada tudi Slovenija.

    Vendar, glede objavljanja nekoliko alternativnih znanstvenih teorij pa je grozljivka. Ne samo, da tega nočejo objaviti, ko hočeš na forumih analizirati ideje, in videti odzive, je predvsem samo žaljenje. Tako v Sloveniji, kot v ZDA in v zahodni Evropi. Srhljivo je. Znanstveni establishment pa to spodbuja. Pa ni bilo nič prepisano.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime