Vsi poslanci za enkratno uporabo

POSLUŠAJ ČLANEK
Splošno znano dejstvo je, da smo se v Sloveniji zadnjih deset let politično elito trudili zamenjati z novimi obrazi - in to ne selektivno in postopno, temveč množično.

Dandanes je tudi bolj naivnim državljanom jasno, da so se dobri nameni, če so za tem poslanstvom sploh kdaj stali, sfižili. Novi politični obrazi so nas vedno znova razočarali in kot po tekočem traku smo jih nadomeščali z vedno novimi. Stare (malo prej še nove) pa smo iz volitev v volitve zavračali kot potrošno robo, vredno zgolj enkratne uporabe. 

Tokrat izpostavljamo vse poslance Državnega zbora Republike Slovenije, ki smo jih volivci v zadnjih desetih letih izvolili za enkratno uporabo.

Morda je logika "uporabi in zavrzi" v današnji potrošniški družbi nekaj običajnega, a kot smo pisali prejšnjič, krhki slovenski parlamentarni demokraciji povzroča precejšnjo škodo.

Če se v zrelih zahodnih demokracijah število prvič izvoljenih poslancev giblje med 20 do 30 odstotki, smo v naš državni zbor nekaj zadnjih volitev izvolili med 60 in 70 odstotki novincev. Zato se zadnja leta v izkušene parlamentarce s kilometrino razvijejo le redki, posledično pa trpi samostojnost zakonodajne v razmerju do izvršilne veje oblasti.

Kriza parlamentarizma je očitna predvsem na politični levici, kjer poslanske obraze volivci menjujejo skorajda pogosteje ko spodnje perilo. O slednjem priča tudi naša mini raziskava.

Kot na ruski ruleti ...


V ozir smo vzeli zadnjih pet državnozborskih volitev, torej tiste leta 2008, 2011, 2014 in 2018. Pri tem smo ugotavljali, koliko poslancev je bilo v posamezni parlamentarni sklic izvoljenih prvič in tudi zadnjič. Upoštevali smo tako izvoljene kot nadomestne poslance, če so prvi denimo prevzeli ministrske funkcije ali iz drugih razlogov zapustili parlamentarne klopi. Novincev z zadnjih volitvah seveda nismo prišteli k "poslancem za enkratno uporabo", saj bodo o njih državljani sodili najkasneje čez štiri leta.

Na državnozborskih volitvah 2008 je bilo v parlament na novo izvoljenih 50 od 90 poslancev. Kasneje se je izkazalo, da je od teh petdesetih (in še nekaj nadomestnih) 35 takšnih, ki jim volivci nikoli več niso namenili poslanskega stolčka. In to 24 iz strank politične levice (SD 15, Zares 5, LDS 3, DeSUS 1), 8 iz politične desnice (SDS 7, SLS 1) in 3 iz radikalne desnice (SNS).

Na predčasnih volitvah 2011 je bilo parlamentarnih novincev 57, od tega 33 prvič in zadnjič izvoljenih v državni zbor. 18 iz politične levice (Pozitivna Slovenija 17, SD 1), 6 iz politične  desnice (SDS 5, SLS 1), ter 9 iz liberalne sredine (Državljanska lista Gregorja Viranta).

Leta 2014 pa smo ob triumfu Stranke Mira Cerarja dobili kar 64 novih poslancev v državnem zboru, in (skupaj z nadomestnimi) kar 51 takšnih, ki so v poslanski dvorani sedeli prvič in zadnjič. Velika glavnina jih je seveda ponovno prišla iz politične levice (SMC 39, DeSUS 6, SD 3, ZaAB 1, Levica 1), iz politične desnice pa le eden (najmlajši poslanec - Andrej Čuš, kasnejši "odpadnik" SDS).

Skupno razmerje glede poslancev za enkratno uporabo med levim in desnim polom (brez SNS in DLGV) v upoštevanem obdobju znaša 91:15. V zadnjih desetih letih so torej volivci po enem poslanskem mandatu odpisali kar šestkrat več politikov leve politične opcije kot njihovih kolegov iz pomladnih strank.



 Od popolnih anonimnežev do javno prepoznanih imen ...


In kdo so poslanci, ki so jim volivci zaupanje naklonili le enkrat in nikoli več?

V glavnem gre za imena, ki se jih ne boste spomnili, čeprav so vas večinoma zastopali vsaj tri leta; ste že slišali denimo za Antona Urha, Joška Godca, Saro Viler, Kristino Valenčič in Lejlo Hercegovac?

Med njimi pa so tudi znani politiki, za katere bi prisegli, da so bili vsaj nekajkrat deležni ljudskega zaupanja na volitvah v državni zbor. A samo enkrat ste denimo izvolili Patricka Vlačiča, Dejana Levaniča, Igorja Lukšiča, Katarino Kresal, Franca Jurija, Vita Rožeja, Francija Keka, Gregorja Viranta, Tamaro Vonta, Petra Verliča, Sonjo Ramšak, Tomaža Gantarja in še koga. Treba pa je poudariti, da kakšen izmed njih morda ni večkrat kandidiral ali ni dobil nove priložnosti na kandidatni listi svoje stranke.

Seznam vseh poslancev za enkratno uporabo si lahko v celoti pogledate s klikom tukaj.


KOMENTAR: Rok Čakš
Tudi v politiki začnimo razmišljati trajnostno
Po desetletju slabih izkušenj z novimi obrazi bi mlada slovenska demokracija to pubertetniško trmoglavljenje z Marjanom Šarcem kot zadnjim primerkom, počasi morala prerasti. Slednje gre predvsem na rovaš levih strank in njihovih volivcev, ki, nezadovoljni in razočarani nad svojimi predstavniki, vedno znova iščejo nove rešitve. A te se praviloma izkažejo za še slabše od prejšnjih. V tem smislu je slovenska politična desnica mnogo bolj konsolidirana in dosledna glede delovanja po standardih zrelostnih demokracij. Čeprav je stranka SDS vseskozi glavna tarča kritik osrednjih medijev ter levičarske javnosti, je po vzpostavljenih znotrajstrankarskih mehanizmih za konkurente z leve skorajda nedosegljiv ideal. Od tod tudi uspešna rekrutacija njenih politikov iz mandata v mandat ter stabilnost njenega volilnega rezultata. Enako velja za Novo Slovenijo, ki se že leta gradi kot resna in zrela stranka od temeljev navzgor. Kar se zrelostnega, trajnostnega pristopa k politiki tiče, je torej pomladna desnica, pa najsi gre za stranke, ki jo predstavljajo, ali pa njihove volivce, za tiste z druge strani političnega brega lahko zgolj zgled. Ob vsej kritiki, ki s strani medijskega mainstreama leti na njihov račun, bi jim bilo pošteno priznati vsaj to. Če ne zaradi drugega, da se nad svojim kavbojskim pristopom do demokracije zamisli vsaj politična levica.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike