Vlada ne namerava odstopiti od Carigrajske konvencije. A ne bi bilo slabo, če bi o tem vsaj razmislila

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Delo je danes poročalo, da nas Poljska vabi k odstopu od Carigrajske konvencije in sestavljanju nove, ustreznejše deklaracije. Vodilni slovenski mediji so pismo označevali kot »nespodobno povabilo« in vstopnico za vlak, ki nas bo popeljal med avtokratske države, kjer pretepajo ženske.

Zaskrbljene liberalnejše glasove so popoldne pomirili s pravosodnega ministrstva, kjer so zagotovili, da od konvencije Slovenija ne bo odstopila.

O tem, zakaj ne bi bilo tako neumno, če bi Slovenija o tem razmislila in kakšna je v resnici zunanja politika Slovenije pod trenutno vlado, razmišljamo v komentarju uredništva.

Konec julija je poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro napovedal, da Poljska odstopa od Carigrajske konvencije. Poljska je tedaj ocenila, da konvencija vsiljuje ideologijo spola, zato se bo nasilja nad ženskami lotila drugače. Da bi imela pri svojem koraku večjo težo, skuša za skupen odstop od konvencije pridobiti še kakšno državo. Katere države poleg Slovenije so še dobile Poljsko vabilo k skupnemu odstopu, zaenkrat ni znano.

Spol kot družbena in ne biološka danost

Carigrajska ali Istanbulska konvencija je dokument, ki jo je leta 2010 sestavila komisija za boj proti nasilju nad ženskami in družinskemu nasilju in jo je leta 2011 v Carigradu sprejel Svet Evrope, nato pa so jo postopoma podpisovale in ratificirale različne članice Sveta Evrope in nekatere druge partnerske države.

Do sedaj jo je podpisalo 45 držav in Evropska unija kot zveza držav, niso pa je vse ratificirale. Konvencija za državo postane obvezujoča šele po ratifikaciji. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2015. Konvencije niso ratificirale: Češka, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Združeno Kraljestvo in Bolgarija.

Gre za prvi celovit dokument, ki primarno naslavlja nasilje nad ženskami, problematična pa je zato, ker je tudi prvi mednarodni dokument, ki opredeljuje spol kot družbeno in ne biološko danost. Države podpisnice so dolžne zagotavljati, da »kultura, običaji, vera, tradicija ali »čast« ne smejo biti uporabljene kot izgovor za opravičilo za izvajanje nasilja nad ženskami.« A ista konvencija podpisnicam nalaga tudi sprejem ukrepov za spodbujanje družbenih sprememb, izkoreninjanje kulturnih vzorcev vedenja moških in žensk ter običajev in tradicij, ki temeljijo na stereotipnih vlogah moških in žensk.

Države podpisnice so dolžne vključevati tudi učno gradivo o enakosti med moškimi in ženskami v formalno in neformalno izobraževanje ter podpirati organizacije, ki delujejo na tem področju.



Poljska je konvencijo podpisala in ratificirala leta 2015 pod vodstvom trenutno opozicijske stranke Državljanska platforma. Zdaj se ta država želi od spornega dokumenta distancirati in od njega odstopiti, k temu pa pridobiti še kakšno državo.

Poljska predlaga pripravo nove konvencije, ki bi naslavljala to področje


Poljski pravosodni minister predlaga tudi skupno pripravo nove konvencije, ki bi naslavljala omenjeno področje. Med predlogi, ki jih po navedbah Dela vključuje Poljski predlog, je tudi zaščita pred moralno korupcijo otrok, definicija otroka v skladu s konvencijo OZN, kjer je otrok smatran kot otrok že od spočetja ter definicija družine temelječe na zakonski zvezi žene in moža. Novo konvencijo bi tako posredovali v podpis na mednarodni parket.

Z ministrstva za pravosodje so za STA odgovorili, da zaenkrat ne vidijo razloga za spremembo trenutne ureditve in pripravo nove konvencije na tem področju, kar so sporočili tudi Poljakom. Kot so še zapisali, da konvencija »postavlja dobre temelje za soočanje z izzivi v naši družbi in utira pot naproti vrednotam, kot so enakost in dostojanstvo za vse državljane« Odstop od konvencije je vladi odstvetoval tudi varuh človekovih pravic, Peter Svetina.

Napovedan odstop Poljske od Carigrajske konvencije so v Evropi pospremili s težkimi kritikami, češ, da se Poljska oddaljuje od preprečevanja nasilja nad ženskami. Zanimiva je zato statistika, ki kaže, da je nasilja nad ženskami ravno na Poljskem bistveno manj kot v državah, ki Poljsko najbolj kritizirajo.

Nasilje nad ženskami problem zahodnih demokracij

Poljska ima denimo »le« 9 spolnih napadov in 2 posilstvi na 100.000 prebivalcev. Belgija denimo beleži 68, Francija 74, Danska 96, Švedska pa kar 190 spolnih napadov na 100.000 prebivalcev. Še bistveno večja odstopanja so na področju posilstev. Belgija in Francija jih beležita 29, Danska 38, Švedska pa kar 75 posilstev na 100.000 prebivalcev.


Slovenci smo po teh tragičnih statistikah k sreči bližje Poljski kot pa liberalnih zahodnim in severnim državam, saj beležimo 17 spolnih napadov in 2 posilstvi na 100.000 prebivalcev.

Do Poljskega predloga kritični Socialni demokrati, drugi večinoma molčijo


Socialni demokrati so vabilo komentirali s pričakovanjem zavrnitve poljske ponudbe, saj je SDS ratifikacijo Carigrajske konvencije pred petimi leti podprla. Tanja Fajon je že ob poljski napovedi umika izrazila kritiko do tega dejanja, češ da gre za korak v preteklost, stran od temeljnih vrednot.



Druge stranke povabila zaenkrat še niso (javno) komentirale, ali pa se opredelitvi izogibajo. Poslanec SDS Branko Grims pa je konec julija zapisal, da bi morala od Carigrajske konvencije odstopiti tudi Slovenija, a tudi njegova stranka danes o tem molči.





 
KOMENTAR: Peter Merše
Odstop od konvencije še ne pomeni legalnega pretepanja žensk, prejeto vabilo pa tudi ne Janševe skrajno-desne politike
Odstop od Carigrajske konvencije sam po sebi ne bi pomenil poslabšanja zaščite žensk pred posilstvi in nasiljem. Že zdaj je teh na vzhodu Evrope, kjer konvencije niso ratificirali ali razmišljajo o odstopu od nje bistveno manj kot na zahodu. Poljska pa napoveduje tudi, da bo sestavila dokument, ki bo ščitil ženske, a hkrati ne vsiljeval tudi ideologije spola v zakonodajo. V konkretnem primeru sploh ne gre za zaščito žensk, ampak je zaščita žensk le pretveza za uveljavljanje istospolne ideologije v zakonodajo prek tematike, s katero se vsi strinjamo. Nihče namreč ne zagovarja nasilja nad ženskami. Odprava vsakršnih tradicionalnih spolnih vlog pa je nekaj povsem drugega. Poljska pobuda je tako priložnost, da bi kot protiutež sestavili dostojen dokument za zaščito žensk, brez spornih zakonodajnih »trojanskih konjev«, ki jih vsebuje Carigrajska konvencija. Namesto očitanja Poljakom, Madžarom, Čehom in Slovakom, da želijo pretepati in posiljevati ženske, ker so »spregledali prevaro« bi na zahodu lahko najprej zaščitili svoje ženske. Očitno je nekoliko konservativnejša družba tudi na tem področju v praksi uspešnejša. Zanimivo pa je tudi, da se vsaka malenkost v javnosti prikazuje kot popolni preobrat slovenske zunanje politike v smer Višegrada.  Preobrat je sicer res nastal, ampak nikakor ne v smer, kamor jo nakazujejo mediji. Kot je včeraj za 24ur zvečer pojasnil tudi zunanji minister Anže Logar se je Slovenija v šestih mesecih Janševe vlade Slovenija ponovno postavila na Evropski diplomatski zemljevid. In če se v resnici več povezujemo z državami Srednje Evrope, ki so naš naravni zaveznik, se bistveno več povezujemo tudi z vodilnimi državami Evropske unije kot so Avstrija, Italija, Francija, Nemčija in z ZDA. Visoka srečanja, uspeh na Evropskih pogajanjih, obisk ameriškega državnega sekretarja in najštevilčnejši obisk Blejskega foruma do zdaj so le nekatera dejstva, ki kažejo na to, da se Slovenija pozicionira kot srednje-evropska država z močno proevropsko usmeritvijo. Sam odgovor Poljakom pa poleg (ne)obvladovanja migracij, načina obvladovanja epidemije in napovedanih rešitev dolgotrajne oskrbe dokazuje tudi, da je Janševa vlada  bistveno bolj sredinska in bistveno manj desna, kaj šele skrajno desna, kot dramatično skušajo prikazovati večinski mediji, protestniki in opozicija. Pravzaprav jih ravno sredinskost, ki včasih celo skoči proti levi, tako zelo skrbi zaradi upravičevanja svojega obstoja z bistveno slabšimi rezultati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike