Vlada ne namerava odstopiti od Carigrajske konvencije. A ne bi bilo slabo, če bi o tem vsaj razmislila

Peter Merše
17

Delo je danes poročalo, da nas Poljska vabi k odstopu od Carigrajske konvencije in sestavljanju nove, ustreznejše deklaracije. Vodilni slovenski mediji so pismo označevali kot »nespodobno povabilo« in vstopnico za vlak, ki nas bo popeljal med avtokratske države, kjer pretepajo ženske.

Zaskrbljene liberalnejše glasove so popoldne pomirili s pravosodnega ministrstva, kjer so zagotovili, da od konvencije Slovenija ne bo odstopila.

O tem, zakaj ne bi bilo tako neumno, če bi Slovenija o tem razmislila in kakšna je v resnici zunanja politika Slovenije pod trenutno vlado, razmišljamo v komentarju uredništva.

Konec julija je poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro napovedal, da Poljska odstopa od Carigrajske konvencije. Poljska je tedaj ocenila, da konvencija vsiljuje ideologijo spola, zato se bo nasilja nad ženskami lotila drugače. Da bi imela pri svojem koraku večjo težo, skuša za skupen odstop od konvencije pridobiti še kakšno državo. Katere države poleg Slovenije so še dobile Poljsko vabilo k skupnemu odstopu, zaenkrat ni znano.

Spol kot družbena in ne biološka danost

Carigrajska ali Istanbulska konvencija je dokument, ki jo je leta 2010 sestavila komisija za boj proti nasilju nad ženskami in družinskemu nasilju in jo je leta 2011 v Carigradu sprejel Svet Evrope, nato pa so jo postopoma podpisovale in ratificirale različne članice Sveta Evrope in nekatere druge partnerske države.

Do sedaj jo je podpisalo 45 držav in Evropska unija kot zveza držav, niso pa je vse ratificirale. Konvencija za državo postane obvezujoča šele po ratifikaciji. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2015. Konvencije niso ratificirale: Češka, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Združeno Kraljestvo in Bolgarija.

Gre za prvi celovit dokument, ki primarno naslavlja nasilje nad ženskami, problematična pa je zato, ker je tudi prvi mednarodni dokument, ki opredeljuje spol kot družbeno in ne biološko danost. Države podpisnice so dolžne zagotavljati, da »kultura, običaji, vera, tradicija ali »čast« ne smejo biti uporabljene kot izgovor za opravičilo za izvajanje nasilja nad ženskami.« A ista konvencija podpisnicam nalaga tudi sprejem ukrepov za spodbujanje družbenih sprememb, izkoreninjanje kulturnih vzorcev vedenja moških in žensk ter običajev in tradicij, ki temeljijo na stereotipnih vlogah moških in žensk.

Države podpisnice so dolžne vključevati tudi učno gradivo o enakosti med moškimi in ženskami v formalno in neformalno izobraževanje ter podpirati organizacije, ki delujejo na tem področju.

Poljska je konvencijo podpisala in ratificirala leta 2015 pod vodstvom trenutno opozicijske stranke Državljanska platforma. Zdaj se ta država želi od spornega dokumenta distancirati in od njega odstopiti, k temu pa pridobiti še kakšno državo.

Poljska predlaga pripravo nove konvencije, ki bi naslavljala to področje

Poljski pravosodni minister predlaga tudi skupno pripravo nove konvencije, ki bi naslavljala omenjeno področje. Med predlogi, ki jih po navedbah Dela vključuje Poljski predlog, je tudi zaščita pred moralno korupcijo otrok, definicija otroka v skladu s konvencijo OZN, kjer je otrok smatran kot otrok že od spočetja ter definicija družine temelječe na zakonski zvezi žene in moža. Novo konvencijo bi tako posredovali v podpis na mednarodni parket.

Z ministrstva za pravosodje so za STA odgovorili, da zaenkrat ne vidijo razloga za spremembo trenutne ureditve in pripravo nove konvencije na tem področju, kar so sporočili tudi Poljakom. Kot so še zapisali, da konvencija »postavlja dobre temelje za soočanje z izzivi v naši družbi in utira pot naproti vrednotam, kot so enakost in dostojanstvo za vse državljane« Odstop od konvencije je vladi odstvetoval tudi varuh človekovih pravic, Peter Svetina.

Napovedan odstop Poljske od Carigrajske konvencije so v Evropi pospremili s težkimi kritikami, češ, da se Poljska oddaljuje od preprečevanja nasilja nad ženskami. Zanimiva je zato statistika, ki kaže, da je nasilja nad ženskami ravno na Poljskem bistveno manj kot v državah, ki Poljsko najbolj kritizirajo.

Nasilje nad ženskami problem zahodnih demokracij

Poljska ima denimo »le« 9 spolnih napadov in 2 posilstvi na 100.000 prebivalcev. Belgija denimo beleži 68, Francija 74, Danska 96, Švedska pa kar 190 spolnih napadov na 100.000 prebivalcev. Še bistveno večja odstopanja so na področju posilstev. Belgija in Francija jih beležita 29, Danska 38, Švedska pa kar 75 posilstev na 100.000 prebivalcev.

Slovenci smo po teh tragičnih statistikah k sreči bližje Poljski kot pa liberalnih zahodnim in severnim državam, saj beležimo 17 spolnih napadov in 2 posilstvi na 100.000 prebivalcev.

Do Poljskega predloga kritični Socialni demokrati, drugi večinoma molčijo

Socialni demokrati so vabilo komentirali s pričakovanjem zavrnitve poljske ponudbe, saj je SDS ratifikacijo Carigrajske konvencije pred petimi leti podprla. Tanja Fajon je že ob poljski napovedi umika izrazila kritiko do tega dejanja, češ da gre za korak v preteklost, stran od temeljnih vrednot.

Druge stranke povabila zaenkrat še niso (javno) komentirale, ali pa se opredelitvi izogibajo. Poslanec SDS Branko Grims pa je konec julija zapisal, da bi morala od Carigrajske konvencije odstopiti tudi Slovenija, a tudi njegova stranka danes o tem molči.

Odstop od konvencije še ne pomeni legalnega pretepanja žensk, prejeto vabilo pa tudi ne Janševe skrajno-desne politike

Odstop od Carigrajske konvencije sam po sebi ne bi pomenil poslabšanja zaščite žensk pred posilstvi in nasiljem. Že zdaj je teh na vzhodu Evrope, kjer konvencije niso ratificirali ali razmišljajo o odstopu od nje bistveno manj kot na zahodu. Poljska pa napoveduje tudi, da bo sestavila dokument, ki bo ščitil ženske, a hkrati ne vsiljeval tudi ideologije spola v zakonodajo.

V konkretnem primeru sploh ne gre za zaščito žensk, ampak je zaščita žensk le pretveza za uveljavljanje istospolne ideologije v zakonodajo prek tematike, s katero se vsi strinjamo. Nihče namreč ne zagovarja nasilja nad ženskami. Odprava vsakršnih tradicionalnih spolnih vlog pa je nekaj povsem drugega.

Poljska pobuda je tako priložnost, da bi kot protiutež sestavili dostojen dokument za zaščito žensk, brez spornih zakonodajnih »trojanskih konjev«, ki jih vsebuje Carigrajska konvencija. Namesto očitanja Poljakom, Madžarom, Čehom in Slovakom, da želijo pretepati in posiljevati ženske, ker so »spregledali prevaro« bi na zahodu lahko najprej zaščitili svoje ženske. Očitno je nekoliko konservativnejša družba tudi na tem področju v praksi uspešnejša.

Zanimivo pa je tudi, da se vsaka malenkost v javnosti prikazuje kot popolni preobrat slovenske zunanje politike v smer Višegrada.  Preobrat je sicer res nastal, ampak nikakor ne v smer, kamor jo nakazujejo mediji. Kot je včeraj za 24ur zvečer pojasnil tudi zunanji minister Anže Logar se je Slovenija v šestih mesecih Janševe vlade Slovenija ponovno postavila na Evropski diplomatski zemljevid.

In če se v resnici več povezujemo z državami Srednje Evrope, ki so naš naravni zaveznik, se bistveno več povezujemo tudi z vodilnimi državami Evropske unije kot so Avstrija, Italija, Francija, Nemčija in z ZDA. Visoka srečanja, uspeh na Evropskih pogajanjih, obisk ameriškega državnega sekretarja in najštevilčnejši obisk Blejskega foruma do zdaj so le nekatera dejstva, ki kažejo na to, da se Slovenija pozicionira kot srednje-evropska država z močno proevropsko usmeritvijo.

Sam odgovor Poljakom pa poleg (ne)obvladovanja migracij, načina obvladovanja epidemije in napovedanih rešitev dolgotrajne oskrbe dokazuje tudi, da je Janševa vlada  bistveno bolj sredinska in bistveno manj desna, kaj šele skrajno desna, kot dramatično skušajo prikazovati večinski mediji, protestniki in opozicija. Pravzaprav jih ravno sredinskost, ki včasih celo skoči proti levi, tako zelo skrbi zaradi upravičevanja svojega obstoja z bistveno slabšimi rezultati.

 

17 KOMENTARJI

  1. Žal Slovenija ne le, da od te konvencije ne bo nikoli odstopila, pristopila bo k vsakemu novemu sporazumu, ki bo še dodatno razkrajal družbo, dokler ne bomo šli skozi enako nasilno brazilifikacijo kot ZDA in zahodna Evropa.

    Poglejte samo komentarje pod novico v dominantnih medijih. Naj vas opomnim, da je to le povabilo Poljske, odziv komentariata pa kristjanofobno udarjanje po katoliški doktrini in klic po pogromu nad verniki. Zaradi povabila neke tretje države.

    Si predstavljate kaj bi bilo, če bi Slovenija dejansko odstopila od te konvencije? Cerkve bi gorele, velikonočno procesijo bi pričakala četa anarhistov s kiji in ključavnicami, vlada bi padla že dva meseca prej, ipd.

    Odstop od “jedrne” (beri: propadajoče) Evrope mora vlada narediti na drugih področjih, predvsem pri migracijah – tu imajo Višegrajske države največjo podporo slovenske javnosti.

      • z vsemi členi se ne strinjam.. se posebej z onim, ki izenačuje slovensko pravo s kanonskim “pravom”…

        res ni potrebe, da drzava tretira eno versko sekto bolje kot ostale. Vse so iste mentalne zablode…

        Verniki se pa morate obnašat tako, kot vsi ostali državljani, po slovenskih zakonih, ki so bili sprejeti demokratično v parlamentu. In pika. Nobenih nekih privilegijev. Ravno tako bi morale verske organizacije plačevat davek za vse storitve.. (pogrebi, maše, … vse to so storitve, ki jih nudite svojim ovcam.. Le zakaj bi bilo to brez davka? Ni nobenega razloga, da se to tretira kot nekaj.. vec in sveto.. ) In ukinit tudi oni pokojninski dodatek za verske delavce.. Le zakaj bi jim plačevali karkoli. Da delajo nekaj da družbo? lari fari bulšit.. Sam poglejte tegale popa od pravoslavcev, ki je letno nabral čez 100K evrov za svoj žep. Le zakaj bi takim plačevali karkoli… Pa da si ne drznete govorit o “revnih” duhovnikih. Kako si RKC plen razdeli med sabo ni problem države, da so pol eni dušebrižniki kao revni..
        religije so en navaden parazit. Jih je treba odstavit od državnih jasli.

      • Nisem pravnik, vendar jaz sporazum razumem tako, da obstaja ločitev cerkve od države. Da cerkev navznoter deluje v skladu s svojimi pravili, torej kanonskim pravom, njen odnos navzven, se pravi do države pa regulira slovenska zakonodaja. Je to problem?

        Ne vidim, da bi bila katoliška cerkev bolje tretirana od ostalih “verskih sekt” v Sloveniji, je pa zagotovo daleč največja, ker ima tudi daleč največ pripadnikov. Bi si pa morda zaslužila, da je nekoliko drugače tretirana, ker lahko rečemo, da je avtohtona v teh krajih, kar bi lahko rekli še za protestantsko cerkev, potem pa se že konča. To je nekako tako, kot bi rekli, da bi morali slovenščino v Sloveniji izenačiti z ostalimi jeziki – kar sicer levi pol forsira, vendar gre pri tem za raznarodovalno politiko.

        V čem pa se verniki manj obnašajo po slovenskih zakonih, kot ostali državljani? In kakšne privilegije imajo? Jaz imam občutek, da so celo stigmatizirani s strani establišmenta slovenskih državnih institucij. Tudi bi bilo zanimivo prediskutirati s katerimi storitvami primerjate maše in pogrebe – morda z obrtniškimi storitvami? Koliko davka pa plačajo razni metelkovci, ki se lepo futrajo na račun davkoplačevalskega denarja in kakšen je njihov servis državljanom? Trolanje po forumih? “Umetniške instalacije” z namenom žaljenja vernikov? Organiziranje petkovih kolesarskih pustolovščin?

        Tako po Harariju vera v Boga niti ni drugačna zgodba, kot je vera v npr. komunizem. Zakaj torej mora obstajati ločitev enih nevladnikov – cerkve in države (s čimer se – da ne bo pomote – strinjam), razni metelkovci in podobni pa so davkoplačevalsko sponzorirani zato, da se s svojo vedno levičarsko ideologijo odkrito vmešavajo v politiko. Je to pošteno?

      • ti napišem dva privilegija in ti prideš nazaj z:”Ne vidim, da bi bila katoliška cerkev bolje tretirana od ostalih”…

        sprenevedanje je res katoliška vrlina… Edino na tak način lahko posameznik verjame v bogeca..

        verniki ste res eni nepošteni ljudje..

  2. Boj proti naravi je nesmiselen, še več, poguben.
    Izenačevanje žensk z moškimi se keže v izumiraju družbe.
    Povsod po svetu, kjer se nasilno izenačuje ženske z moškimi, rodnost upada in družbe izumirajo. Upam, da tega ne rabim dokazovati, saj lahko to vsak vidi, ko pogleda čez domači prag, ali celo v lastni hiši.
    Posledica izenačevanja žensk z moškimi je upad rojstev, saj “enake” ženske ne reojevajo več in družba izumira.
    Tudi izumiranje vrst je naravno. V zemeljski zgodovini jih je izumrlo na milijone.
    Vrašati pa se je potrebno, ali je smiselno, da izumre družba in človek, ki je vendarle vrh razvoja narave?
    Tovarišica Fajon, narava vas je opeharila za materinstvo. Vprašanje pa je, ali imate pravico iz zavisti onemogočati rojevanje ostalim ženskamin jim privoščiti privilegij materinstva?

    • Dobro povedano.
      Tudi vprašanje Fajonovi, ste dobro zastavili.
      Kajti prav ZAVIST je naredila v Svetu veliko gorja.

      Boj proti NARAVI je vedno bil in bo nesmiselen.
      Čudi me, da tisti, ki imajo polna usta VAROVANJA NARAVE, v primeru, da bi nekateri spol radi “izbrisali”, kar molčijo, ali celo podpirajo. Pa je prav TO grob napad na NARAVO.

      Zagovarjam, da smo po spolu moški in ženske RAZLIČNI.
      V družbi pa moramo biti ENAKOPRAVNI. Vsako nasilje je kaznivo, pa naj ga izvajajo ženske ali pa moški.

  3. Pri nas je takoj problem, če nekdo nekaj predlaga, kar ni v skladu z levičarsko agendo. Niti do pogovorov in debat ne pride. Tako da bo potrebno spremeniti taktiko. Predloge bo potrebno pripraviti v tajnosti in jih potem posredovati javnosti. Drugače jih dominantni mediji že prej napadajo kot napačne. Pa še videli jih niso. V tem primeru gre za pobudo, da se odstopi od tega sedanjega sporazuma in povabilo, da se pripravi novega. Včeraj so pa na RTV že razlagali, kakšen je novi sporazum. Pa sploh še ne obstaja.

  4. Še nobena deklaracija ali konvencija ipd ni v realnem življenju ničesar uredila oziroma spremenila. Sicer pa ne glede na politične deklaracije vse domače zakonodaje že vse deklarirano prepovedujejo. Drugo pa je vsiljevanje neke morbidne ideologije skrajnih manjšin večini prebivalstva. In potem bi se morala večina podrejati manjšini. Kar je skregano z osnovnimi demokratičnimi principi.

  5. Same konvencije ne bi komentiral ker je pač nisem prebral, za razliko od nekaterih tako zagovornikov kot nasprotnikov, ki je prav tako niso, imajo pa toliko za povedati o njej.

    Bi se pa spotaknil ob številke objavljene v okvirčku “Nasilje nad ženskami problem zahodnih demokracij”

    Najmanj posilstev je potem v afriških, azijskih, muslimanskih in južnoameriških državah? Ja, tam to ni problem. Pa bi moral biti! Problem je namreč v tem ker tam še vedno niso ženske osveščene, da bi to prijavljale, ker so ekonomsko odvisne od moških (od posiljevalca), ker vlada patriarhalni red, ki bi tako žensko, ki bi si upala to prijaviti, najmanj izločil iz družbe, če ne celo njo kaznoval (kot se to dogaja recimo v Nigeriji in še kje) oz. bi bila v najboljšem primeru izpostavljena zasmehovanju in šikaniranju,…

    Ravno v teh državah bi to moral biti problem, ker je tam tega največ. Zaradi zgoraj navedenih razlogov, se namreč tam posiljevalec počuti relativno varno. Poglejte samo v Indijo. Tam to ni nekaj novega kot bi se to mislilo, sedaj ko beremo o njih. Bilo je že prej le prijavila ni (skoraj) nobena.

    In jasno, da tudi številkam za Evropo ni verjeti: Največ jih je v Skandinaviji pa ne ker bi bili Skandinavci največji prasci ampak ker je tam zgornji vzroki najmanj veljajo, saj so sodobna liberalna družba, kjer spolnost ni noben tabu, ženske niso toliko odvisne od moškega in brez raznih verskih fanatikov,… Tam ženska lahko skoraj mirno to prijavi. So socialna država – ni odvisna od posiljevalca! No, potem pa seveda število prijavljenih posistev pada. In ja, ni presenetljivo, da so ravno vzhodne države, tiste z najmanj prijavljenih. Torej, govorimo o ‘prijavljenih posilstvih’, ne pa o posilstvih.

    Največ jih je ravno v vzhodni Evropi in upam si reči, da jih je na Poljskem gotovo več kot v Skandinaviji, na prebivalca. Poslistva se ne dogajajo vsem na očeh. Tisti ‘vaški’ stereotip poslstva ko moški počaka za grmovjem žensko in jo posili, je preživet. Dogajajo se zaprtih prostorih (družine, tu jih je največ, tu je tudi največ pedofilije, pa na delovnem mestu, pa zapori pa športni klubi, pa vzgojne ustanove) Povsod kjer ima nekdo neko avtoriteto nad nekom. Te je pa ravno v avtoritarnih državah največ.

    Če verjamemo namreč tej statistiki, jih je najmanj v strogih muslimanskih državah. V Saudovi Arabiji nobenega! Samo, še čakam nekoga, da jih bo dal tozadevno nam v zgled!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime