Vlada lani zavrnila predloge županov o reševanju romske problematike z obljubo, da bo sama pripravila rešitve. Rešitev pa ni in ni na vidiku

Župani 11 občin z Dolenjske, iz Bele krajine in Posavja so skupaj z volilci lani zbrali dovolj podpisov za vložitev zakonodajne pobude, s katero bi se reševala romska problematika. Pričakovano predlogi v državnem zboru niso bili sprejeti, so pa na Ministrstvu za delo Vladi priporočili, naj do konca lanskega leta sama pripravi ustrezne zakonodajne spremembe.

O teh do sedaj ni bilo ne duha ne sluha. V Mestni občini Novo mesto pravijo, da o novih predlogih niso bili obveščeni, Urad za narodnosti, ki naj bi spremembe pripravil, pa je za naš medij dejal, da ni neposredno pristojen za spreminjanje ali pripravo omenjene zakonodaje. Na Ministrstvu za delo pravijo, da bodo morebitni zakonodajni ukrepi, če bodo potrebni, pripravljeni po obravnavi in sprejemu Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021–2030.

Do danes ni bilo premika

Lansko leto so župani 11 občin iz Jugovzhodne Slovenije vložili zakonodajno pobudo za reševanje romske problematike. Šlo je za predloge novel štirih zakonov: Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, Zakona o urejanju trga dela in Zakona o voznikih.

Predlogi na koncu v državnem zboru niso bili sprejeti, je pa Vlada obljubila, da bo sama pripravila zakonodajne spremembe, »ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitve družbene odgovornosti posameznika«. To naj bi bilo storjeno do konca prejšnjega leta.

A zgodilo se ni nič. Vsaj do sedaj. Zanimalo pa nas je, ali se vendar vsaj kaj pripravlja. Za pripravo zakonodaje naj bi bil pristojen Urad za narodnosti, zato smo se najprej obrnili nanj. Zanimalo nas je, ali je zakonodaja s področja romske problematike že pripravljena oziroma če že ima vsaj kakšne predloge, in kdaj lahko računamo na njihovo predstavitev.

Kot so nam povedali na Mestni občini Novo mesto, od zavrnitve predloga v državnem zboru pa do danes ni bilo premika. Nazadnje so o romski problematiki v državnem zboru razpravljali ob rednem poročilu vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji januarja 2024. Ob tej priložnosti je bilo tudi s strani župana Gregorja Macedonija kar nekajkrat poudarjeno, da ni bil uresničen sklep, ki ga je Državni zbor sprejel ob zavrnitvi predlogov enajstih županov občin Jugovzhodne Slovenije in Posavja, s katerim je vladi naložil, da do konca leta 2023 pripravi zakonodajne rešitve, ki bodo po njihovem bolje reševale romsko problematiko, so nam še povedali v Mestni občini Novo mesto. Dodali so, da o novih predlogih niso bili obveščeni.

V Uradu so za Domovino povedali, da niso neposredno pristojni za spreminjanje ali pripravo omenjene zakonodaje. Urad kot vladni koordinativni organ spremlja uresničevanje pravic ustavno varovanih skupnosti, pravijo. Zakonodajni predlogi, ki so bili predstavljeni, se ne nanašajo specifično na narodni skupnosti in romsko skupnost ter pravice njihovih pripadnikov, ampak zadevajo širše vprašanje urejanja razmer za otroke iz težavnih socialnih okolij, so povedali za naš medij, in še zapisali, naj se obrnemo na pristojno ministrstvo.

Na ministrstvih veliko besed in malo dejanj

Tako smo na Domovini glede tega, če se pripravlja kakšna zakonodaja na področju romske problematike, in če, kakšna, povprašali dve ministrstvi, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter Ministrstvo za notranje zadeve. S slednjega nam do sedaj še niso odgovorili, smo pa prejeli odgovor ministrstva za delo.

Kot so nam povedali, so pristojnosti glede naslavljanja izzivov, povezanih z urejanjem položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti in zagotavljanja njihove enakosti, vključevanja v družbo in sodelovanja, skladno z ustavo in veljavno zakonodajo razdeljene med državno in lokalno ravnjo. Na državni ravni so za izvajanje nalog na tem področju pristojna vlada in resorna ministrstva, na lokalni ravni pa predvsem občine.

Sistemski okvir za urejanje položaja pripadnikov romske kot ene od ustavno priznanih manjšinskih skupnosti predstavlja Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, pravice romske skupnosti pa se urejajo v področni zakonodaji. Na ministrstvu so nam povedali, da je Vlada Republike Slovenije za naslavljanje izzivov na tem področju konec leta 2021 sprejela Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021–2030, ki določa glavne cilje in ukrepe na prednostnih področjih v obdobju 2021–2030, ki naj bi ključnim deležnikom zagotovili najboljše možne pogoje, priložnosti in spodbude za izboljšanje kakovosti življenja in razvoja skupnosti.  

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so podrobni celostni področni program/akcijski načrt za izvajanje ukrepov Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021–2030 (NUPR) pripravili in posredovali Uradu za narodnosti. Dokument pa naslavlja tematiko iz perspektive medresorskega sodelovanja, saj upošteva vprašanje izobrazbe po celotni izobrazbeni vertikali od pripravljalnega vrtca naprej, izobraževanje odraslih, socialne dimenzije življenja v romskih naseljih, ki ga zaznamujejo nasilje v družini in nad ženskami, prestopništvo mladoletnikov, probleme zaposlovanja in bivanjske pogoje.

O konkretnih ukrepih pa bodo podrobneje na ministrstvu lahko spregovorili v prihodnje, ko bodo vsi resorji pregledali svoje ukrepe in podali svoje predloge za spremembe oziroma dopolnitve programa ter pripravili podrobne načrte. Takrat naj bi posodobljeni NPUR obravnavala vladna delovna skupina za romsko problematiko, kasneje pa bo dokument šel v sprejem na vlado. Morebitni zakonodajni ukrepi, če se bo ocenilo, da so potrebni, bodo znani takrat, so nam še povedali na ministrstvu.    

Kot so še dodali, na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skladno z resorno pristojnostjo na področju zaposlovanja izvajajo ukrepe, ki pripadnice in pripadnike romske skupnosti spodbujajo k vključevanju na trg dela, na področju socialnih zadev izvajajo ukrepe socialnega varstva in socialnega vključevanja, posebno pozornost pa namenjajo področju družine za zaščito otrok, žensk in mladih. Tako je bil decembra zaključen razpis za socialnovarstvene programe, ki med drugim naslavlja socialno vključevanje Romov in delo s povzročitelji nasilja v romskih naseljih. V pripravi pa sta še dva razpisa, in sicer eden za vzpostavitev večnamenskih romskih centrov in drugi za socialno aktivacijo.

Na ministrstvu so tudi povedali, da je Občina Škocjan sama prejela svojo strategijo za naslavljanje izzivov, povezanih z romsko skupnostjo v občini, kar pa na ministrstvu pozdravljajo.